Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 252 2016
Blister
PP
Blister PP
Portugalska · 50 let mostu 25. aprila
Naklada3.530
Izdajna cena17,22 €
Datum izdaje19. jul. 2016
EmbalažaBlister
Napis na obodu5 Wappenschilde + 7 gradov, enakomerno razporejenih
Tržna cena219,00 €
Ob priložnosti izdaje
Kovanec obeležuje 50. obletnico odprtja prvega mostu med obema bregovoma reke Tejo. Na motivu sta Ponte 25 de Abril ter napisi »PORTUGAL«, »PONTE«, »25 DE ABRIL«, »1966« in »2016«. Vgravirana sta tudi oznaka kovnice »INCM« in ime umetnika »JOSÉ AURÉLIO«.
Motiv
Na kovancu je upodobljena Ponte 25 de Abril. Zgoraj desno je napis „PORTUGAL“, spodaj desno pa so drug pod drugim napisi „PONTE“, „25 DE ABRIL“, „1966“ in „2016“. Spodaj levo je kovno znamenje „INCM“, na sredini spodaj pa je vgravirano ime umetnika „JOSÉ AURÉLIO“. Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Ponte 25 de Abril premošča široki zaliv ob izlivu reke Tejo med lizbonsko mestno četrtjo Alcântara in mestom Almada na južni strani reke. Pred njeno izgradnjo je promet med Lizbono in polotokom Setúbal večinoma potekal s trajekti. Nova cestna povezava je olajšala potovanja na jug Portugalske in hkrati spremenila razvoj predmestij na južnem bregu.
Jekleni viseči most je bil odprt 6. avgusta 1966. Njegova konstrukcija z visokima paličastima stolpoma, široko napetim nosilnim kablom in rdečim premazom odtlej zaznamuje podobo izliva reke Tejo. Pod voziščem so pozneje uredili železniško progo, ki je začela obratovati leta 1999. S tem je železniški promet na tem območju prvič dobil neposredno povezavo čez reko Tejo.
Stavba se je prvotno imenovala Ponte Salazar. António de Oliveira Salazar je bil od leta 1932 do 1968 predsednik portugalske vlade in osrednja politična osebnost avtoritarnega režima Estado Novo. Po nageljnovi revoluciji so most preimenovali po datumu prevrata, 25. aprilu 1974. Tega dne je gibanje, ki so ga podpirali deli vojske, skoraj brez oboroženih spopadov odpravilo režim. Sledili so prehod k parlamentarni demokraciji, svobodne volitve in dekolonizacija preostalih portugalskih kolonij v Afriki.
Današnje ime tako stavbo neposredno povezuje s politično spremembo sistema na Portugalskem. Hkrati most predstavlja razvoj prometnih poti in tesnejšo povezanost prestolnice z južnim bregom. Kot daleč prepoznaven del lizbonske mestne podobe in nosilec zgodovinsko zaznamovanega imena je bil primeren za nacionalni motiv na kovancu.
Jekleni viseči most je bil odprt 6. avgusta 1966. Njegova konstrukcija z visokima paličastima stolpoma, široko napetim nosilnim kablom in rdečim premazom odtlej zaznamuje podobo izliva reke Tejo. Pod voziščem so pozneje uredili železniško progo, ki je začela obratovati leta 1999. S tem je železniški promet na tem območju prvič dobil neposredno povezavo čez reko Tejo.
Stavba se je prvotno imenovala Ponte Salazar. António de Oliveira Salazar je bil od leta 1932 do 1968 predsednik portugalske vlade in osrednja politična osebnost avtoritarnega režima Estado Novo. Po nageljnovi revoluciji so most preimenovali po datumu prevrata, 25. aprilu 1974. Tega dne je gibanje, ki so ga podpirali deli vojske, skoraj brez oboroženih spopadov odpravilo režim. Sledili so prehod k parlamentarni demokraciji, svobodne volitve in dekolonizacija preostalih portugalskih kolonij v Afriki.
Današnje ime tako stavbo neposredno povezuje s politično spremembo sistema na Portugalskem. Hkrati most predstavlja razvoj prometnih poti in tesnejšo povezanost prestolnice z južnim bregom. Kot daleč prepoznaven del lizbonske mestne podobe in nosilec zgodovinsko zaznamovanega imena je bil primeren za nacionalni motiv na kovancu.