2 evra BU

Vse do globoko v 20. stoletje je bila Latvija močno zaznamovana s kmetijstvom. Na podeželju so sprva poleg kmečkih gospodarstev obstajala velika posestva, ki so jih pogosto vodili baltskonemški veleposestniki. Po ustanovitvi latvijske države leta 1918 je agrarna reforma v začetku dvajsetih let 20. stoletja temeljito spremenila to lastniško strukturo: velika posestva so bila razdeljena in nastale so številne manjše kmetije. Kmetijske zadruge so pomagale pri predelavi in prodaji. Mlečni izdelki, zlasti maslo, so bili v obdobju med obema vojnama med latvijskimi izvoznimi proizvodi.

Latvijska rjava pasma se je kot samostojna pasma goveda razvijala od konca 19. in v začetku 20. stoletja. Osnovo so predstavljale domače živali, ki so jih križali predvsem z rdečim mlečnim govedom iz baltske regije in Danske. Rejski cilj je bila mlečna krava, prilagojena tamkajšnjim podnebnim in krmnim razmeram. Pasma se je razširila po latvijskih kmetijah in se tesno povezala z razvojem organiziranega mlekarstva.

V času sovjetske oblasti je bilo kmetijstvo kolektivizirano. Zasebne kmetije so bile večinoma vključene v kolhoze in državne sovhoze; živinoreja in proizvodnja mleka sta bili organizirani v večjih enotah. Po ponovni vzpostavitvi državne neodvisnosti leta 1991 so sledile nove temeljite spremembe lastniških in proizvodnih struktur. Od pristopa Latvije k Evropski uniji leta 2004 je kmetijstvo vključeno tudi v skupno kmetijsko politiko EU.

Izbira goveda se navezuje tudi na latvijsko zgodovino kovanja denarja. Že obtočni kovanec za 2 lati, uveden leta 1992, je nosil podobo krave. Po uvedbi evra v Latviji leta 2014 je bilo mogoče ta prepoznavni motiv ponovno uporabiti na nacionalni strani. Izdaja je tako povezala kmetijsko temo s spominom na nekdanjo državno valuto. Hkrati je opozorila na gospodarsko panogo, ki je skozi različne politične sisteme zaznamovala družbeno zgodovino latvijskega podeželja.