2 evra BU

Zastava, ki jo danes uporablja Evropska unija, prvotno ni nastala v Evropskih skupnostih, temveč v Svetu Evrope. Ta mednarodna organizacija, ustanovljena leta 1949, je leta 1955 kot svoj emblem uvedla krog dvanajstih zlatih zvezd na modrem ozadju. Pozneje je Svet Evrope predlagal, naj se ta znak uporablja tudi za evropsko sodelovanje zunaj njegovih lastnih institucij.

V Evropskih skupnostih so se v začetku osemdesetih let 20. stoletja začeli posvetovati o skupnih simbolih. Evropski parlament je zastavo sprejel leta 1983. Delovna skupina, ki jo je ustanovil Evropski svet in ji je predsedoval italijanski politik Pietro Adonnino, jo je nato predlagala kot znak Skupnosti. Voditelji držav in vlad so se s tem strinjali leta 1985; od leta 1986 jo uporabljajo evropske institucije. Iz Evropskih skupnosti je pozneje nastala Evropska unija, zato se je zanjo uveljavilo poimenovanje zastava EU.

Število zvezd ne označuje niti števila držav članic niti določenega datuma ustanovitve. Število dvanajst je bilo izbrano kot stalno število, ki naj bi izražalo enotnost in popolnost. Zato je venec zvezd tudi ob različnih širitvah Evropskih skupnosti in EU ostal nespremenjen. V nasprotju na primer s številom zvezd na zastavi Združenih držav Amerike se ne prilagaja novim članicam.

Obletnica je bila povod za skupno izdajo držav območja evra. Takšne skupne izdaje združujejo po vsej Evropi enoten motiv na podobi z ustreznimi nacionalnimi podatki držav izdajateljic. Uporabljenega motiva niso določili le finančni ministri ali kovnice: po natečaju evropskih kovnic je strokovna žirija izbrala pet predlogov, o katerih so lahko državljani in prebivalci območja evra glasovali prek spleta. Izbirni postopek je tako javnost vključil v oblikovanje skupnega evropskega denarja v obtoku. Italijanska izdaja je bila torej del usklajene serije kovancev in ne izključno nacionalna spominska izdaja.