2 evra BU

Oblikovanje, danes znano kot evropska zastava, sprva ni nastalo v okviru Europäische Union. Europarat, mednarodna organizacija, neodvisna od EU, jo je leta 1955 uvedel kot svoj emblem. Takratne Europäische Gemeinschaften so sprva uporabljale lastne simbole. Šele leta 1985 so njihovi voditelji držav in vlad sklenili zastavo prevzeti tudi kot simbol. Na to leto političnega prevzema se nanaša jubilej.

Število zvezd takrat in pozneje ni ustrezalo številu držav članic. Dvanajst je bilo izbranih kot stalno, simbolno število, ki naj bi izražalo enotnost in popolnost. Zato je zvezdni venec ostal nespremenjen tudi med različnimi krogi širitev. Zvezde so enako velike in razporejene v krogu; s tem naj nobena država ali članica ne bi bila postavljena v ospredje pred drugo.

Ko so Europäische Gemeinschaften prevzele zastavo, je evropsko sodelovanje obsegalo predvsem gospodarske in institucionalne strukture. Europäische Union pod tem imenom je nastala šele s pogodbo Vertrag von Maastricht, ki je začela veljati leta 1993. Zastava je kljub temu postala splošno prepoznaven znak evropskih institucij. Med drugim se pojavlja na njihovih stavbah, ob uradnih priložnostih in skupaj z ustreznimi nacionalnimi zastavami.

Izdaja kovanca iz leta 2015 je bila zasnovana kot skupna izdaja držav območja evra. Takšne skupne izdaje združujejo enak osnovni motiv z vsakokrat predpisanimi nacionalnimi podatki. Ta priložnost je bila za to primerna, saj zastava ne napotuje na zgodovino posamezne države, temveč na institucionalno in politično sodelovanje v Evropi. Hkrati je skupna izdaja vzpostavila povezavo med dvema znakoma, ki se uporabljata po vsej Evropi: zastavo in skupno valuto. Jubilej se tako ni nanašal na prvotno oblikovanje zvezdnega venca leta 1955, temveč na njegov prevzem s strani takratnih Europäische Gemeinschaften tri desetletja pozneje.