Slovenija · 2.000 let rimske naselbine Emona

Povod za izdajo je bil dvatisočletni jubilej rimske Emone, predhodnice današnje Ljubljane. Datacija temelji na antičnih napisih, po katerih so bili mestno obzidje in stolpi zgrajeni okoli leta 14/15 n. št. Jubilej se tako ni nanašal toliko na nedvoumno izpričan dan ustanovitve kot na arheološko in epigrafsko opredeljivo nastajanje rimskega mesta.

Emona je ležala na levem bregu Ljubljanice, na območju današnjega južnega središča Ljubljane. Naselbina je bila ob pomembnih prometnih poteh med severno Italijo, alpskim prostorom, Podonavjem in zahodnim Balkanom. V rimskem obdobju je bila razvita v načrtno zasnovano utrjeno mesto. Njeno pravokotno cestno omrežje je mesto delilo na stanovanjske bloke; poleg tega so bili tam forum, javne zgradbe, stanovanjske hiše, kanalizacijski kanali in mestno obzidje. Zunaj obzidja so bila grobišča.

Antično ime se pojavlja v različnih zapisih, med drugim kot Emona in Aemona. Mesto je imelo status rimske kolonije in nosilo ime *Colonia Iulia Emona*. Njegovi prebivalci so se preživljali s trgovino, obrtjo, kmetijstvom in storitvami, ki so izhajale iz lege ob nadregionalnih poteh. Zaradi političnih in vojaških kriz pozne antike je Emona izgubila svojo nekdanjo mestno funkcijo.

V današnji Ljubljani je ohranjenih oziroma arheološko raziskanih več ostankov. Mednje sodijo deli mestnega obzidja na območju Mirja, ostanki rimske stanovanjske pozidave ter zgodnjekrščanski kompleks. Antično mesto zato ni le zgodovinska predhodnica Ljubljane, temveč je razvidno tudi v današnji mestni podobi.

Izbira teme je povezana z jubilejnim letom, v katerem je Ljubljana z razstavami in arheološkimi programi obudila spomin na svoje rimske začetke. Kovanec je ta krajevni mestni jubilej prenesel na plačilno sredstvo, ki je v obtoku na celotnem območju evra.