Set BU

Akseli Gallen-Kallela (1865–1931), prvotno Axel Waldemar Gallén, je bil finski slikar, grafik in oblikovalec. Najprej je študiral v Helsinkih, pozneje pa v Parizu. Njegova zgodnja dela so bila blizu realizmu, nato pa se je vse bolj usmerjal k simbolizmu in finski nacionalni romantiki. Poleg slik je ustvarjal freske, ilustracije, grafike, pohištvo in arhitekturne osnutke.

Velik del njegovega opusa črpa motive iz „Kalevala“. Ta ep, ki ga je v 19. stoletju zbral Elias Lönnrot, temelji na ustno izročenih pesmih s Finske in iz Karelije. Ko je bila Finska kot velika kneževina del Ruskega cesarstva, je „Kalevala“ postala pomembna oporna točka pri oblikovanju finskega jezika, kulture in narodne identitete. Gallen-Kallela je s svojimi upodobitvami trajno oblikoval vizualno predstavo o likih in prizorih iz epa.

Tuonela je v „Kalevala“ kraljestvo mrtvih. Od sveta živih jo ločuje temna reka. Na tej reki živi labod. V mitu junak Lemminkäinen dobi nalogo, da žival ubije. Še preden jo lahko izpolni, ubijejo njega in ga vržejo v reko. Njegova mati poišče njegove telesne dele, ga sestavi in obudi k življenju. Labod in vodna pokrajina sta zato povezana s smrtjo, prehodom in vrnitvijo.

Med najbolj znane Gallen-Kallelove „Kalevala“-upodobitve med drugim sodijo prizori Lemminkäinenove matere, pripovedi o Aino in boja za Sampo. Tudi freske za finski paviljon na svetovni razstavi v Parizu leta 1900 so to podobo sveta predstavile zunaj Finske.

Izbira obletnice za spominski kovanec je razumljiva zaradi vloge Gallen-Kallela pri vizualnem oblikovanju finskih mitov in narodne kulture. Tema Tuonele se pri tem ne nanaša le na posameznega umetnika, temveč hkrati tudi na „Kalevala“ kot kulturno ozadje njegovega ustvarjanja.