San Marino · 25. obletnica nemške enotnosti

Po drugi svetovni vojni je bila Nemčija razdeljena na štiri okupacijska območja. Leta 1949 sta iz njih nastali Bundesrepublik Deutschland na zahodu in Deutsche Demokratische Republik (DDR) na vzhodu. Tudi Berlin je bil razdeljen na štiri sektorje, čeprav je mesto v celoti ležalo znotraj sovjetskega okupacijskega območja. Z gradnjo Berlinskega zidu avgusta 1961 je DDR zaprla dostop do Zahodnega Berlina. Notranja nemška meja in Berlinski zid sta postala vidna znaka politične delitve Evrope v času hladne vojne.

Leta 1989 je bilo vodstvo DDR vse bolj pod pritiskom. Številni državljani so državo zapustili prek drugih držav vzhodnega bloka; hkrati so demonstranti zahtevali svobodo potovanja, svobodne volitve in politične reforme. Odprtje berlinskega mejnega prehoda 9. novembra 1989 je pospešilo politični preobrat. Po prvih svobodnih volitvah v Volkskammer marca 1990 sta se nemški državi pogajali o državni enotnosti. Vzporedno so Bundesrepublik, DDR, Francija, Sovjetska zveza, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike v pogodbi Zwei-plus-Vier-Vertrag uredili zunanjepolitična vprašanja. Ta so vključevala meje Nemčije, njeno pripadnost zavezništvom in prenehanje pravic štirih nekdanjih okupacijskih sil. 3. oktobra 1990 je DDR pristopila k Bundesrepublik.

Brandenburger Tor je bil berlinski simbol že dolgo pred nemško delitvijo. Zgrajen je bil proti koncu 18. stoletja po načrtih Carla Gottharda Langhansa. Kvadriga na vratih je delo Johanna Gottfrieda Schadowa. Med delitvijo je stavba stala neposredno ob zaprtem območju zidu in prebivalstvu ni bila prosto dostopna. Decembra 1989 so tam znova odprli mejni prehod. S tem so se vrata tesno povezala s koncem delitve.

San Marino sme na podlagi valutnega sporazuma z Evropsko unijo izdajati lastne evrske kovance. Nemška enotnost je bila primerna tema, saj ni predstavljala le nacionalnega dogodka, temveč je bila povezana tudi s koncem hladne vojne in preseganjem politične delitve Evrope.