San Marino · 750. obletnica rojstva Danteja Alighierija

Dante Alighieri je izhajal iz Firenc in deloval kot pesnik, politični funkcionar in teoretični pisec. Njegovo življenjsko obdobje so zaznamovali spopadi med političnima skupinama gvelfov in gibelincev ter notranji spori med florentinskimi gvelfi. Dante je pripadal belim gvelfom. Ko so oblast prevzeli njihovi nasprotniki, je bil izgnan iz Firenc. Ker ni sprejel pogojev, ki so mu bili naloženi, se v svoje rojstno mesto ni nikoli več trajno vrnil. Nato je živel na različnih dvorih severne in osrednje Italije ter leta 1321 umrl v Raveni.

Njegovo glavno delo opisuje potovanje skozi tri področja onstranstva: pekel, vice in raj. Sprva pripovedovalca vodi antični rimski pesnik Vergil, pozneje pa to vlogo prevzame Beatrice. Pesnitev povezuje krščansko teologijo in srednjeveško kozmologijo z antično književnostjo, filozofijo, zgodovino tedanjega časa in osebnimi izkušnjami. V njej se kot prebivalci onstranstva pojavljajo številne zgodovinske in sočasne osebnosti; njihove usode so hkrati sredstvo moralnega in političnega soočenja.

Dante dela ni napisal v latinščini, tedanjem jeziku številnih učenih besedil, temveč v italijanskem ljudskem jeziku, ki je temeljil predvsem na toskanskem narečju. Njegovi spisi so tako prispevali k literarnemu priznanju tega jezika in dolgoročno k oblikovanju sodobne knjižne italijanščine. Poleg pesnitve o onstranstvu je med drugim napisal ljubezensko liriko, jezikoslovne razprave in politični spis »Monarchia«. V delu »Vita nuova« je pesmi o Beatrice povezal z razlagalnimi proznimi besedili.

Za San Marino Dante spada v skupni italijansko govoreči kulturni prostor, čeprav je republika politično neodvisna od Italije. Obletnica je bila zato priložnost za spomin na avtorja, katerega delo je z uveljavljanjem prek regionalnih in državnih meja postalo del evropske literarne dediščine. Izdaja se obenem navezuje na tesno jezikovno in kulturno povezanost San Marina z italijanskim polotokom.