Italija · 450. obletnica rojstva Galileo Galileija

Datum izdaje17. jun. 2014

Skupna naklada6.529.820

Največ v EU6.500.000

Izdaje4

Napis na obodu2 ★ × 6, izmenično pokončno/obrnjeno

Napis veljaGalileo GALILEI / R / C.M. / RI / 1564-2014

OblikovalecClaudia Momoni

KovnicaInstituto Poligrafico e Zecca Dello Stato, Roma

Ob priložnosti izdaje

Spominski kovanec obeležuje 450. obletnico rojstva Galileo Galilei, rojenega leta 1564. Motiv prikazuje njegovo glavo po portretu, ki ga je leta 1636 naslikal Justus Sustermans, ter astronomski daljnogled. Dodani so napis „Galileo GALILEI“, letnici „1564-2014“, monogram „RI“ Italijanske republike, oznaka kovnice „R“ in začetnici „C.M.“ graverke Claudia Momoni.

Motiv

Motiv kovanca prikazuje glavo Galileo Galilei po sliki Justus Sustermans iz leta 1636 (Florenz, Uffizien); v polkrogu nad njo je napis „Galileo GALILEI“, desno črka „R“ (monogram rimske kovnice), astronomski teleskop in začetnici „C.M.“ (monogram graverke Claudia Momoni), levo pa druga nad drugo razporejeni črki monograma Italijanske republike „RI“ ter v spodnjem delu notranjosti kovanca vtisnjeni letnici „1564-2014“.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Ozadje teme

Galileo Galilei je bil matematik, fizik in astronom. Izhajal je iz Pise ter sprva poučeval matematiko v Pisi, pozneje pa na Univerzi v Padovi. Od leta 1610 je deloval na dvoru Medičejcev v Firencah. Njegova dela so povezovala matematični opis, načrtno opazovanje in eksperimente. Pri raziskavah gibanja se je med drugim ukvarjal z zakoni prostega pada in pospeševanjem teles. S tem je prispeval k razvoju fizike, ki naravne pojave opisuje količinsko.

Galileo teleskopa ni izumil, vendar je po poročilih o nizozemskih instrumentih izboljšal njegovo zasnovo in ga sistematično usmeril v nebo. Pri tem je prepoznal neravnine na površini Lune, številne prej nevidne zvezde in štiri Jupitrove lune. Mene Venere so pokazale, da Venera kroži okoli Sonca. Takšna opazovanja so nasprotovala posameznim sestavinam takrat razširjenega aristotelsko-ptolemajskega pogleda na svet, po katerem je Zemlja negibno stala v središču vesolja.

Galileo je zagovarjal heliocentrični model, ki ga je razvil Nikolaus Kopernikus. Spor glede tega ni bil le znanstvene, temveč tudi teološke in institucionalne narave: določeni svetopisemski odlomki so bili razlagani kot potrditev negibne Zemlje. Ko je Galileo leta 1632 objavil »Dialog o dveh glavnih svetovnih sistemih«, ga je rimska inkvizicija obtožila. Leta 1633 se je moral odpovedati svojemu nauku in preostanek življenja preživel v hišnem priporu. Kljub temu je nadaljeval raziskave; njegova pozna dela o mehaniki so izšla zunaj Italije.

Izdaja kovanca ob okrogli obletnici rojstva se navezuje na znanstvenika italijanske renesanse in zgodnjega 17. stoletja. Galileo je hkrati simbol zgodovine astronomije, spreminjanja metod naravoslovnih znanosti ter konfliktnega razmerja med novim raziskovanjem, izročilom uveljavljenih naukov in cerkveno avtoriteto.