Set BU

Malta je leta 1798 najprej prišla pod francosko oblast. Po uporu malteškega prebivalstva in britanski blokadi so se francoske enote leta 1800 umaknile. Nato je bilo otočje pod britansko zaščito; leta 1814 je formalno postalo del britanskega kolonialnega imperija. Zaradi svoje lege med Evropo in Severno Afriko je Malta služila kot pomorsko in vojaško oporišče. Med drugo svetovno vojno je bil otok izpostavljen hudim zračnim napadom. Jurijev križ, ki je bil prebivalstvu podeljen leta 1942, je bil pozneje vključen v malteško zastavo.

Politična samouprava se je razvijala v več korakih in bila občasno znova omejena. Po drugi svetovni vojni so se zaostrili spori o prihodnjem statusu Malte. Eden od načrtov, ki se je nekaj časa uveljavljal, je predvideval tesnejšo vključitev v Združeno kraljestvo s parlamentarno zastopanostjo v Londonu, vendar ni bil uresničen. Nato si je vlada pod vodstvom predsednika vlade George Borg Olivier prizadevala za državno samostojnost. Nova ustavna ureditev je bila leta 1964 sprejeta na ljudskem glasovanju.

Malta je sprva ostala ustavna monarhija v Commonwealthu. Britanski voditelj države je bil hkrati kralj oziroma kraljica Malte, na otokih pa ga je zastopal generalni guverner. Šele leta 1974 je država postala republika. Britanske oborožene sile so zaradi pogodbenih določil na Malti ostale še do leta 1979. Ti poznejši koraki kažejo, da odprava kolonialne oblasti ni bila zaključena z enim samim političnim dejanjem.

Upodobljena figura je del spomenika neodvisnosti v Floriani, ki je bil postavljen ob 25. obletnici državne samostojnosti. Kovanec je bil del malteške serije v petih delih o ustavni zgodovini. Njeni motivi so kronološko obravnavali prve izvoljene ljudske predstavnike iz leta 1849, večinsko zastopanost iz leta 1887, samoupravo iz leta 1921, spremembo statusa iz leta 1964 in razglasitev republike leta 1974. Motiv torej ni bil izbran ločeno, temveč kot četrta postaja v nizu, ki prikazuje pot Malte od omejene politične udeležbe do republikanske državne ureditve.