Coincard

Jubilej se je navezoval na obnovitev samostojne nizozemske države leta 1813. Od leta 1795 je bila Nizozemska pod močnim francoskim vplivom. Batavski republiki je leta 1806 sledila Kraljevina Holandija, ki jo je vodil Napoleonov brat Louis Bonaparte; leta 1810 je Napoleon območje neposredno vključil v Francosko cesarstvo. Po umiku francoskih čet je leta 1813 začasna vlada prevzela upravo in iz izgnanstva poklicala Wilhelma Friedricha, sina zadnjega namestnika.

Wilhelm Friedrich je konec novembra 1813 pristal v Scheveningenu in bil kmalu zatem imenovan za suverenega kneza. Ustava je leta 1814 omejila njegovo oblast in ustvarila temelje ustavne monarhije. Dejanski kraljevi naziv je sledil leta 1815. Po Dunajskem kongresu je nova država sprva obsegala tudi južno Nizozemsko, poznejšo Belgijo. Ta se je zaradi revolucije leta 1830 odcepila; ločitev je bila pogodbeno priznana leta 1839. Tudi državnopravna ureditev se je še naprej spreminjala. Z ustavno reformo leta 1848 se je politična odgovornost v veliki meri prenesla na ministre in parlament, medtem ko je monarh dobil pretežno ustavno in predstavniško vlogo.

To, da je bil jubilej obeležen že leta 2013, čeprav je kraljestvo formalno nastalo šele leta 1815, je mogoče pojasniti s štetjem od leta 1813: takratni politični preobrat je veljal za začetek ponovno pridobljene neodvisnosti in današnje monarhične državne ureditve. Jubilejne prireditve so se zato raztezale v obdobju od leta 2013 do 2015.

Izdaja kovanca je sovpadala tudi z menjavo na prestolu. Beatrix je aprila 2013 odstopila, Willem-Alexander pa jo je nasledil. S tem se je pogled na dve stoletji monarhije povezal z začetkom novega obdobja vladanja. Neprekinjena linija zasnove v tem kontekstu napotuje na dinastično kontinuiteto kljub ozemeljskim, ustavnopravnim in družbenim spremembam.