Belgija · 100 let Königlich Meteorologisches Institut

Datum izdaje18. sep. 2013

Skupna naklada2.010.000

Največ v EU2.000.000

Izdaje3

Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno

Napis velja100 / KMI / IRM / 2013 / BE

OblikovalecPeter Denayer

KovnicaKoninklijke Munt van Belgie, Brussel

Ob priložnosti izdaje

Kovanec obeležuje 100. obletnico ustanovitve Kraljevega meteorološkega inštituta. V središču je številka 100: prva ničla obdaja kratici „KMI“ in „IRM“, druga predstavlja sonce. Levo od nje so upodobljene izobare, dežne kaplje in snežinke; dodani so še letnica 2013, oznaka države „BE“, znak mojstra kovnice in oznaka bruseljske kovnice z glavo nadangela Mihaela s čelado.

Motiv

Notranji del kovanca v sredini prikazuje število 100, pri čemer prva ničla obdaja kratici „KMI“ in „IRM“, druga ničla pa predstavlja sonce.
Levo od sonca so prikazane izobare, dežne kaplje in snežinke. Med zgornjimi sončnimi žarki je letnica 2013, med spodnjimi žarki pa je kratica države „BE“. Znak mojstra kovnice in kovni znak Bruslja, s čelado okrašena glava nadangela Mihaela, sta upodobljena pod številko 1 v številu 100.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Ozadje teme

Ustanovitev leta 1913 ne označuje začetka meteoroloških opazovanj v Belgiji. Že v 19. stoletju so na Kraljevem observatoriju v Bruslju sistematično zbirali vremenske podatke. Astronom in statistik Adolphe Quetelet je bil med prvimi organizatorji tega dela. Iz tamkajšnje meteorološke službe se je pozneje razvila samostojna ustanova. Leta 1913 je bila služba organizacijsko ločena od observatorija; na ta korak se nanaša obletnica.

Inštitut ima sedež v kraju Uccle oziroma Ukkel v regiji glavnega mesta Bruselj. Njegovo francosko poimenovanje je »Institut royal météorologique de Belgique«, nizozemsko pa »Koninklijk Meteorologisch Instituut van België«. Od tod izhajata obe na kovancu uporabljeni kratici IRM in KMI. Hkrati opozarjata na večjezičnost belgijskih zveznih institucij.

Med naloge inštituta spadajo opazovanje in znanstveno preučevanje vremena in podnebja ter priprava napovedi in opozoril. V ta namen se med drugim analizirajo podatki merilnih postaj, vremenskih radarjev in satelitov ter dolgoročni merilni nizi. Opozorila pred neurji, močnimi padavinami, poledico, vročino in drugimi vremenskimi nevarnostmi so namenjena organom oblasti, prometu, kmetijstvu in prebivalstvu. Dolgoletni nizi opazovanj omogočajo tudi ugotavljanje, kako se spreminjajo povprečne vrednosti in pogostost določenih vremenskih razmer. Poleg meteorologije in klimatologije se inštitut ukvarja tudi z geofizikalnimi pojavi.

Osamosvojitev meteorološke službe je potekala v obdobju, ko se je opazovanje vremena v Evropi vse bolj organiziralo kot stalna državna naloga. Enotni merilni postopki in hitra izmenjava podatkov so bili potrebni, ker se vremenski sistemi gibljejo prek državnih meja. Nacionalne službe so zato postale del mednarodnih opazovalnih omrežij.

Za spominski kovanec se je ponujala obletnica ustanovitve, saj je inštitut znanstveni zvezni organ z neposredno javno nalogo. Motiv povezuje njegovo stoletnico delovanja z zlahka prepoznavnimi znaki meteorološkega opazovanja ter hkrati prikazuje francosko in nizozemsko poimenovanje.