Komplet obtočnih kovancev zrcalni sijaj

Finska leta 1863 ni bila neodvisna država, temveč od leta 1809 avtonomna velika kneževina v Ruskem imperiju. Ruski cesar je bil hkrati tudi veliki knez Finske. Država je ohranila lastno upravo, zakonodajno tradicijo in pravni red, vendar finski stanovi po zboru stanov v Porvoo leta 1809 več kot pet desetletij niso bili več sklicani. Politične odločitve so bile zato v veliki meri v pristojnosti cesarja in finskega senata.

Alexander II. je stanove nazadnje leta 1863 sklical v Helsinki. Takratni »deželni zbor« še ni bil parlament v današnjem smislu. Sestavljali so ga štirje ločeno zasedajoči stanovi: plemstvo, duhovščina, meščanstvo in kmečki stan. Veliki deli prebivalstva niso bili neposredno zastopani. Predloge zakonov je praviloma predlagal vladar, stanovi pa so med drugim razpravljali o zakonih, davkih in gospodarskih vprašanjih. Kljub temu je bil s tem ponovno vzpostavljen institucionalni okvir, v katerem so predstavniki finske družbe sodelovali pri zakonodaji ter lahko javno obravnavali pritožbe in politične zahteve.

Ponovna uvedba zasedanj stanov je začela obdobje rednejše parlamentarne dejavnosti. Nov red deželnega zbora je pozneje določil, da naj se stanovi sestajajo v rednih časovnih razmikih. Tako se je razvila politična javnost, v kateri so stranke, društva in časopisi pridobivali vse večji vpliv. Prav tako je Alexander II. leta 1863 izdal jezikovno uredbo, katere namen je bil postopno razširiti uporabo finščine v upravi in pravosodju. To je bilo povezano s finskim narodnim gibanjem in prizadevanjem za okrepitev položaja finsko govoreče večine prebivalstva v primerjavi s švedščino, ki je do takrat prevladovala.

Stanovski deželni zbor je kljub tem spremembam ostal družbeno omejen. Šele parlamentarna reforma iz leta 1906 ga je nadomestila z enodomnim parlamentom na podlagi splošne in enake volilne pravice. Ženske so pri tem dobile tako aktivno kot pasivno volilno pravico. Sklic leta 1863 zato velja predvsem za izhodišče razvoja, ki je vodil od sodelovanja stanov do sodobnega finskega parlamenta. Okrogli jubilej je bil priložnost za spomin na ta institucionalni začetek.