Numizmatično pismo

Konstantin, ki je pozneje prevzel meniško ime Kyrill, in njegov starejši brat Method sta izhajala iz bizantinskega Thessaloniki. Oba sta bila izobražena duhovnika in sta verjetno poznala slovanska narečja. Moravski knez Rastislav je bizantinskega cesarja zaprosil za misijonarje, ki bi lahko krščansko vero posredovali v jeziku, razumljivem prebivalstvu. Hkrati je želel zmanjšati cerkveno odvisnost od duhovnikov iz vzhodnofrankovskega prostora.

Za svoje delovanje je Konstantin ustvaril glagolico, najstarejšo znano abecedo za slovanski jezik. Brata in njuni sodelavci so liturgična in svetopisemska besedila prevedli v starocerkvenoslovanščino. Tako so lahko bogoslužje, verski pouk in pisna uprava vsaj deloma potekali v slovanskem jeziku. To je bilo neobičajno, saj se je v zahodni Cerkvi kot liturgični in izobraževalni jezik uporabljala predvsem latinščina.

Uporaba slovanskega jezika je naletela na odpor delov latinskega duhovništva. Konstantin in Method sta zato odpotovala v Rim, da bi cerkveno zavarovala svoje delo. Papež Hadrian II. je odobril slovanske liturgične knjige. Konstantin je umrl v Rimu; Method se je kot nadškof vrnil na srednjeevropsko misijonsko območje. Po njegovi smrti so bili mnogi njegovi učenci izgnani. Nekateri so prispeli v jugovzhodno Evropo, kjer se je slovanska pisna in liturgična tradicija nadaljevala. Pozneje nastala cirilica je bila poimenovana po Konstantinu-Kyrillu, vendar ne izhaja neposredno od njega.

Na Slovaškem ta misija velja za izhodišče zgodnjega krščanskega, jezikovnega in kulturnega razvoja države. Tudi preambula slovaške ustave se sklicuje na duhovno dediščino Kyrilla in Methoda ter na zgodovinsko izročilo Großmähren. Obletnica je bila zato državno in kulturno zasidrana priložnost za spominski kovanec. Dvojni križ in trije griči poleg tega predstavljajo povezavo s slovaškim državnim grbom.