Nemčija · Baden-Württemberg, samostan Maulbronn

Maulbronn je nastal kot naselbina cistercijanskega reda. Njegovi samostani naj bi po redovniškem idealu ležali odmaknjeno in bili z delom skupnosti gospodarsko čim bolj samozadostni. Menihi in bratje laiki so zato v okolici zgradili obsežen sistem jarkov, ribnikov in vodnih tokov. Samostan je oskrboval s pitno in uporabno vodo, poganjal mline ter omogočal gojenje rib in namakanje. K zasnovi so spadali tudi gospodarska poslopja, delavnice, skladišča ter površine za kmetijstvo in vinogradništvo.

Stavbe, zgrajene v več stoletjih, dokumentirajo prehod iz romanike v gotiko. Samostanski sklop med drugim sestavljajo cerkev, križni hodnik, kapiteljska dvorana in refektorij. Pred samostansko cerkvijo je predprostor, imenovan »Paradies«. K značilnim delom celote spada tudi vodnjaška hiša v križnem hodniku. Sklenjena zasnova zato ne posreduje le vtisa samostanske arhitekture, temveč tudi predstavo o organizaciji srednjeveške redovne skupnosti.

Z reformacijo se je raba spremenila. Samostan so preoblikovali v evangeličansko samostansko šolo, namenjeno izobraževanju bodočih teologov v Württembergu. Iz te tradicije je nastalo današnje Evangeličansko semenišče Maulbronn. Med nekdanje učence spadajo Johannes Kepler, Friedrich Hölderlin in Hermann Hesse. Hesse je izkušnje iz šolskih let v Maulbronnu pozneje literarno obdelal, med drugim v romanu »Unterm Rad«.

Kovanec je del nemške serije, v kateri je bila vsaka zvezna dežela predstavljena z zgradbo ali drugim značilnim deželnim motivom. Vrstni red je načeloma sledil rotacijskemu predsedovanju dežel v Zveznem svetu. Baden-Württemberg je v tem obdobju s predsednikom deželne vlade Winfriedom Kretschmannom zagotovil predsednika Zveznega sveta. Samostan je bil izbran kot motiv, ker se v njem povezujejo srednjeveška zgodovina redov, württemberška zgodovina reformacije in izobraževanja ter tradicionalna kulturna krajina dežele.