Luksemburg · Poroka prestolonaslednika Guillaume in Stéphanie

Luksemburg je parlamentarna monarhija. Vodja države izhaja iz hiše Nassau-Weilburg; njegove naloge so omejene z ustavo. Guillaume, rojen leta 1981, je najstarejši sin Henrija in velike vojvodinje Marie Terese. Z nastopom svojega očeta na prestolu leta 2000 je postal dedni veliki vojvoda in s tem uradni prestolonaslednik. Od Henrijevega odpovedi prestolu oktobra 2025 je Guillaume veliki vojvoda Luksemburga.

Stéphanie de Lannoy se je rodila leta 1984 v Belgiji. Izhaja iz belgijske plemiške hiše Lannoy, katere ime se nanaša na kraj v zgodovinskem Hennegauu. Pred poroko je med drugim študirala germanistiko. S poroko je postala dedna velika vojvodinja Luksemburga. Po spremembi na čelu države leta 2025 nosi naziv velika vojvodinja.

Slovesnosti so potekale oktobra 2012 v mestu Luksemburg. Civilnemu obredu v mestni hiši je naslednji dan sledil cerkveni obred v stolnici Notre-Dame. Civilna sklenitev zakonske zveze je bila pred tem omogočena s spremembo hišnega reda velike vojvodske hiše; člani dinastije so poleg tega potrebovali soglasje vodje države, da bi ohranili svoj položaj v dednem redu za prestol. Zveza je imela zato poleg zasebnega značaja tudi dinastično in državnopravno razsežnost.

Luksemburg na svojih spominskih kovancih redno obravnava dogodke iz velike vojvodske hiše, na primer jubileje vladanja, rojstne dneve, rojstva in smrti. To je povezano z vlogo dinastije kot vidnega dela državne kontinuitete. Poroka takratnega prestolonaslednika je bila v tem okviru primeren nacionalni spominski motiv. Luksemburški izraz »Prënzenhochzäit« pomeni »prinčevska poroka« in je bil običajno poimenovanje za javne slovesnosti. Izdaja še v letu poroke je vzpostavila neposredno povezavo med dinastičnim dogodkom in takratnim kovanjem kovancev.