Komplet obtočnih kovancev zrcalni sijaj

Guillaume IV., v nemščini Wilhelm IV., se je leta 1852 rodil kot sin poznejšega velikega vojvode Adolpha. Ko je leta 1890 luksemburška vladarska hiša prešla z nizozemske veje hiše Oranien-Nassau na vejo Nassau-Weilburg, je Guillaume leta 1905 nasledil očeta na prestolu. Njegova vladavina je trajala do njegove smrti in je potekala v obdobju, ko se je Luksemburg zaradi razvoja železarske in jeklarske industrije gospodarsko in družbeno spreminjal.

Guillaume IV. je bil poročen z Mario Anno Portugalsko iz hiše Braganza. Par je imel šest hčera, vendar nobenega sina. To je dinastijo postavilo pred vprašanje nasledstva, saj so veljavna dinastična pravila načeloma predvidevala moško nasledstvo. Z ureditvijo iz leta 1907 je bila najstarejša hči Marie-Adélaïde priznana kot prestolonaslednica. S tem je bilo prvič pripravljeno nasledstvo ženske na luksemburškem prestolu znotraj lastne dinastije. Zaradi hude Guillaumove bolezni je njegova žena od leta 1908 prevzela regentstvo. Po njegovi smrti je Marie-Adélaïde nasledila prestol.

Nadaljnja povezava s Henrijem poteka prek Guillaumove druge hčere Charlotte. Leta 1919 je postala velika vojvodinja, potem ko je Marie-Adélaïde abdicirala. Charlottin sin Jean je vladal od leta 1964 do 2000, nasledil pa ga je njegov sin Henri. Guillaume IV. je tako Henrijev praded. Skupna upodobitev zato ne kaže le na dva nosilca vladarske funkcije, temveč tudi na genealoško kontinuiteto luksemburške velike vojvodske hiše po ženski nasledstveni liniji.

Neposredni povod za izdajo je bila stota obletnica smrti Guillauma IV. Kovanec to obletnico umešča v serijo, s katero Luksemburg predstavlja člane svoje velike vojvodske dinastije in njihove povezave z vsakokratnim vladajočim državnim poglavarjem. Obenem se izdaja spominja takratne nove ureditve nasledstva na prestolu, ki je omogočila nadaljevanje dinastije.