Set BU

Evro je nastal v okviru evropske gospodarske in denarne unije. Temelj so bila pravila za skupno valuto in skupno denarno politiko, dogovorjena v Pogodbi iz Maastrichta. 1. januarja 1999 je bil evro najprej uveden kot knjižni denar; hkrati so bili menjalni tečaji sodelujočih nacionalnih valut nepreklicno določeni. Nakazila, finančne transakcije in državne računovodske evidence so se že lahko vodile v evrih, medtem ko so se v vsakdanjem življenju še naprej uporabljali nacionalni bankovci in kovanci.

Gotovina v evrih je 1. januarja 2002 prišla v obtok v dvanajstih državah članicah. V kratkem prehodnem obdobju so bile umaknjene nemške marke, franki, lire, pezete in druge dotedanje valute. Prehod je bil obsežen logistični postopek: banke, trgovci in upravljavci avtomatov so morali zamenjati zaloge gotovine in obračunske sisteme. Za prebivalstvo je denarna unija tako prvič postala neposredno vidna pri vsakodnevnem plačevanju. Do leta 2012 je območje evra z vstopom novih držav še zraslo; nazadnje je evro leta 2011 prevzela Estonija.

Denarno politiko območja evra vodi Eurosistem, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke držav z evrom. Medtem ko so bankovci v vseh državah oblikovani enako, imajo kovanci skupno evropsko in nacionalno stran. Ne glede na obliko veljajo na celotnem območju evra kot zakonito plačilno sredstvo.

Izdaja je potekala v obdobju, ko sta evropska dolžniška in bančna kriza močno vplivali na politično razpravo o delovanju denarne unije. Uradni razlog izdaje pa je ostal izključno obletnica uvedbe gotovine.

Finančni ministri so se odločili za usklajeno izdajo, ker je prehod na novo valuto skupno zadeval vse takratne države z evrom. Končni videz ni bil določen zgolj uradno: po vseevropskem natečaju za oblikovanje je strokovna žirija izbrala pet predlogov. Državljani in prebivalci območja evra so nato na javnem spletnem glasovanju izbrali osnutek avstrijskega graverja Helmut Andexlinger. Izdaja je tako povezala skupno obletnico s čezmejnim izbirnim postopkom.