Belgija · 10 let gotovinskega eura

Evro je nastal v okviru evropske gospodarske in monetarne unije, katere pravne podlage so bile določene v pogodbi iz Maastrichta. Pogoji za sodelovanje so med drugim vključevali merila glede stabilnosti cen, javnega dolga, proračunskega primanjkljaja in obrestnih mer. Evro je bil že 1. januarja 1999 v enajstih državah članicah uveden kot knjižni denar. Menjalni tečaji dotedanjih valut so bili nepreklicno določeni; nakazila, finančni posli in državna plačila so se lahko odtlej izvajali v evrih. Grčija se je monetarni uniji pridružila leta 2001.

Obletnica iz leta 2012 se je nanašala na poznejši korak, ki je evro prinesel v vsakdanje življenje: od 1. januarja 2002 so bili v obtoku evrski bankovci in kovanci. Takrat so v dvanajstih državah nadomestili nacionalna plačilna sredstva, kot so nemška marka, francoski frank, italijanska lira in avstrijski šiling. V kratkem prehodnem obdobju je bilo mogoče stara in nova plačilna sredstva deloma uporabljati vzporedno. Prehod je zadeval gotovino, cene, blagajniške in obračunske sisteme ter bankomate.

Skupna valuta povezuje centralno organizirano denarno politiko z nacionalnimi elementi. O denarni politiki odloča Eurosistem, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka in centralne banke držav evroobmočja. Bankovci so oblikovani enotno, medtem ko imajo kovanci skupno evropsko stran in stran, značilno za posamezno državo. Ne glede na to nacionalno oblikovanje veljajo na celotnem območju valute.

Do leta 2012 se je evroobmočje zaradi več pristopov povečalo na 17 držav. Obletnica je sovpadla z evropsko dolžniško krizo, v kateri so potekali spori o finančni pomoči, proračunskem nadzoru in institucionalni ureditvi monetarne unije. Izdaja zato ni spominjala le na prehod na gotovino, temveč na skupni politični in gospodarski projekt.

Za podobo na kovancu je bil izveden vseevropski oblikovalski natečaj. Strokovna žirija je izbrala pet predlogov, nato pa je odločila javna spletna anketa. Enotna podoba na sicer nacionalno določenih straneh kovancev naj bi pokazala čezmejni značaj obletnice.