2 evra BU

Fernão Mendes Pinto je bil portugalski trgovec, popotnik in pisatelj iz 16. stoletja. Njegove natančne življenjske zgodbe je mogoče neodvisno potrditi le deloma. Po lastnih navedbah je približno dve desetletji preživel na območju med Indijo, jugovzhodno Azijo, Kitajsko in Japonsko. Pri tem je med drugim nastopal kot trgovec, odposlanec in posrednik, vendar je bil tudi ujet ter doživel brodolome. Nekaj časa je bil povezan z Družbo Jezusovo in se srečal z misijonarjem Francisco de Xavier. Pozneje se je vrnil na Portugalsko in se naselil pri Almadi.

Njegova potovanja so potekala v obdobju portugalske širitve v Indijskem oceanu. Portugal tam ni imel sklenjene kolonialne oblasti, temveč mrežo oporišč, utrdb in trgovskih povezav. Goa, Malakka in Macau so povezovali trgovino z začimbami, tekstilom, plemenitimi kovinami in drugim blagom. Trgovci, vojaki, misijonarji in pustolovci so se pri tem gibali po območjih, ki so jih zaznamovala samostojna azijska kraljestva in regionalne trgovske mreže.

Pintova prepoznavnost temelji predvsem na delu „Peregrinação“, obsežnem potopisu, ki je bilo objavljeno šele leta 1614, po njegovi smrti. Delo povezuje avtobiografsko pripoved, opazovanja tujih družb, pustolovsko književnost in versko razlago. Pinto se v njem nikakor ne prikazuje le kot uspešen predstavnik Portugalske, temveč tudi kot brodolomec, ujetnik in udeleženec nasilja ter plenjenja. Zaradi obilice dramatičnih epizod je bila zgodovinska natančnost posameznih odlomkov večkrat postavljena pod vprašaj. Kljub temu knjiga ponuja vpogled v portugalsko dojemanje Azije in negotove življenjske razmere zgodnjenovoveških popotnikov na dolgih poteh.

Kovanec tako povezuje portugalski spomin na čezmorsko širitev z zgodovino književnosti. Uporabljeni datum njegovega rojstva je izpričan, natančen dan rojstva pa ni potrjen. Jubilejna izdaja je bila priložnost, da se Pinto ne predstavi le kot popotnik, temveč tudi kot avtor do danes znanega portugalskega proznega dela.