Slovenija · 100. obletnica rojstva Franc Rozman - Stane

Franc Rozman, znan pod partizanskim imenom »Stane«, je izhajal iz delavske družine in se izučil za peka. V 30. letih 20. stoletja se je pridružil komunističnemu gibanju. Med špansko državljansko vojno se je v Internacionalnih brigadah na strani republike bojeval proti enotam generala Franca. Tam je pridobil vojaške izkušnje, ki so bile pozneje ključne za njegovo vlogo v slovenskem odporniškem gibanju.

Po napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 je bilo območje današnje Slovenije razdeljeno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Okupacija, prisilni ukrepi ter politika germanizacije oziroma poitalijančevanja so privedli do nastanka organiziranega odporniškega gibanja. Osrednjo vlogo je imela Osvobodilna fronta slovenskega naroda, v kateri je Komunistična partija Slovenije postopoma prevzela vodstvo. Njene oborožene enote so postale del jugoslovanskega partizanskega gibanja pod vodstvom Josipa Broza Tita. Boj proti okupatorjem je bil hkrati povezan s političnim preobratom, iz katerega je po koncu vojne nastala socialistična Jugoslavija.

Rozman je prevzel različne poveljniške funkcije in nazadnje stal na čelu glavnega štaba slovenskih partizanskih enot. Umrl je novembra 1944 v nesreči med preizkušanjem orožja. Letnica 1944, navedena na kovancu, zato označuje leto njegove smrti in ne konca bojev v Sloveniji.

Po smrti je Rozman prejel jugoslovansko odlikovanje »Ljudski heroj«. V kulturi spominjanja socialistične Slovenije je postal ena najbolj znanih osebnosti partizanskega boja; po njem so poimenovali ulice, šole in vojaške ustanove. Peterokraka zvezda v tem kontekstu označuje partizansko gibanje pod komunističnim vodstvom. Izdaja kovanca ob njegovem okroglem rojstnem jubileju se je navezovala na to državno tradicijo spominjanja in na vlogo odpora v slovenski zgodovini druge svetovne vojne.