Numizmatično pismo

Po „Anschlussu“ Avstrije k nacionalsocialističnemu Deutsches Reich marca 1938 Avstrija do konca druge svetovne vojne ni več obstajala kot samostojna država. Aprila 1945 je bila republika ponovno ustanovljena. Državo so sprva še naprej zasedale štiri zavezniške sile in bila je razdeljena na okupacijske cone; tudi Dunaj je bil razdeljen na štiri sektorje. Zavezniška komisija je izvajala nadzorne pristojnosti, zato je avstrijska zvezna vlada lahko delovala le z omejeno suverenostjo.

Pogajanja o pogodbeni obnovi državne neodvisnosti so se vlekla več let. Pomemben razlog je bila začenjajoča se hladna vojna: zahodne zaveznice in Sovjetska zveza se dolgo niso mogle sporazumeti o političnih in varnostnopolitičnih pogojih. Preboj je leta 1955 prinesla avstrijska vladna delegacija v Moskvi. Avstrija je napovedala trajno nevtralnost po vzoru Švice. Ta pa ni bila določena v sami državni pogodbi, temveč je bila pozneje sprejeta s posebnim zveznim ustavnim zakonom.

Pogodba je Avstrijo ponovno vzpostavila kot suvereno, neodvisno in demokratično državo. Med drugim je urejala umik okupacijskih čet, prepovedala politično ali gospodarsko združitev z Nemčijo in vsebovala določbe proti nacionalsocialističnim organizacijam. Poleg tega je slovenski in hrvaški manjšini zagotavljala določene pravice. Po njenem začetku veljavnosti so oktobra 1955 državo zapustili še zadnji zavezniški vojaki.

Leopold Figl je bil najprej zvezni kancler ponovno ustanovljene republike, pozneje pa zunanji minister. V tej funkciji je sodeloval pri zaključnih pogajanjih. S predstavitvijo pogodbe v dunajskem Schloss Belvedere je povezan izrek „Avstrija je svobodna!“.

Jubilej je bil primeren povod za spominski kovanec, saj državna pogodba v avstrijskem zgodovinskem dojemanju predstavlja konec okupacijskega obdobja in ponovno pridobitev polne državne samostojnosti pri delovanju. Leto 2005 je bilo v Avstriji poleg tega namenjeno široki javni razpravi o jubilejih iz let 1945 in 1955.