Luksemburg · Grb Velikega vojvodstva

Veliki vojvoda Henri se je leta 1955 rodil kot najstarejši sin poznejšega velikega vojvode Jeana in velike vojvodinje Joséphine-Charlotte. Funkcijo voditelja države je prevzel oktobra 2000, potem ko je njegov oče abdiciral. Luksemburg je parlamentarna demokracija v obliki ustavne dedne monarhije. Veliki vojvoda zastopa državo navzven, formalno imenuje vlado in razglaša zakone. Njegove pristojnosti so pri tem omejene z ustavo in parlamentarnimi postopki.

Grb velikega vojvode združuje heraldiko Luksemburga s heraldiko rodbine Nassau. Tradicionalni luksemburški grb sestavljajo vodoravne srebrne in modre proge ter rdeči kronani lev z dvojnim repom. Izvira iz srednjeveških grofov Luksemburga. Nassavski heraldični elementi prikazujejo zlatega leva na modrem polju, posutem z zlatimi skodlami. V osebnih grbih velikih vojvod sta obe tradiciji združeni. Grb tako opozarja tako na deželo kot na dinastijo voditelja države.

Povezava Luksemburga z rodbino Nassau je nastala v 19. stoletju. Do leta 1890 je bilo veliko vojvodstvo povezano z Nizozemsko v personalni uniji. Po smrti nizozemskega kralja in luksemburškega velikega vojvode Wilhelm III. je luksemburška krona zaradi takratnih pravil nasledstva prešla na vojvodo Adolph von Nassau. Od takrat luksemburške voditelje države zagotavlja nassavska veja.

Izdaja je izšla v desetem letu Henrijevega mandata. V uradni oznaki pa ni omenjen jubilej vladanja, temveč izključno grb velikega vojvode kot motiv. Konkretna zgodovinska obletnica zato ni zanesljivo potrjena kot razlog za izdajo. Tema prej sodi v serijo luksemburških motivov na kovancih, ki se nanašajo na voditelja države, monarhijo in njena heraldična znamenja.