2 evra BU

17. november ima v češki in slovaški kulturi spominjanja dvojni zgodovinski pomen. Leta 1939 se je nemška okupacijska oblast na študentske proteste v Protektorat Böhmen und Mähren odzvala z zaprtjem čeških visokih šol. Devet študentov in pripadnikov akademske skupnosti je bilo usmrčenih, več kot tisoč študentov pa je bilo deportiranih v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen. V izgnanstvu je bil 17. november nato razglašen za mednarodni dan študentov. Na to predzgodovino se je leta 1989 navezala uradno dovoljena študentska demonstracija v Pragi.

Pohod, ki je bil sprva zamišljen kot spominska prireditev, se je razvil v protest proti komunistični oblasti na Češkoslovaškem. Varnostne sile so shod v središču Prage nasilno razgnale. Ta ukrep je sprožil nadaljnje demonstracije, stavke in politična povezovanja. V Pragi je okoli pisatelja in disidenta Václava Havla nastal Bürgerforum. V Bratislavi se je oblikovalo samostojno slovaško opozicijsko gibanje „Öffentlichkeit gegen Gewalt“. Protestom so se pridružili tudi gledališča, univerze in delavski kolektivi.

Pod pritiskom javnosti je Komunistična partija v nekaj tednih izgubila ustavno zagotovljeno vodilno vlogo. Oblikovana je bila vlada, v kateri je sodelovala dotedanja opozicija. Konec decembra je zvezna skupščina Václava Havla izvolila za predsednika države; Alexander Dubček, osrednja osebnost praške pomladi leta 1968, je postal predsednik parlamenta. Junija 1990 so bile prvič po več desetletjih izvedene svobodne parlamentarne volitve.

Za Slovaško se ta spominski dan tako nanaša na demokratično preureditev tedanje skupne češkoslovaške države in hkrati na delovanje slovaškega državljanskega gibanja. Po mirni razdelitvi Češkoslovaške leta 1993 je ta dediščina ostala del političnega spomina obeh držav naslednic. Izdaja je poleg tega sovpadla z letom, ko je Slovaška uvedla evro; obletnico je bilo tako mogoče upodobiti na novem slovaškem obtočnem kovancu.