Coincard

Franziskus se je okoli leta 1181 ali 1182 rodil v Assisiju kot Giovanni di Pietro di Bernardone. Njegov oče je bil premožen trgovec s tkaninami. Po mladosti, ki sta jo sprva zaznamovala mestno meščanstvo in viteški ideal, se je Franziskus usmeril v versko življenje. Javno se je odpovedal imetju svoje družine, skrbel za gobavce in kot potujoči pridigar prepotoval osrednjo Italijo. Njegov način življenja je povezoval odpoved imetju, fizično delo, pridiganje in skrb za ljudi na robu družbe.

Ta oblika življenja je nastala v času, ko so rastoča mesta, trgovina in denarno gospodarstvo spreminjali družbene razmere v Evropi. Poleg cerkveno priznanih skupnosti so se pojavila različna verska laiška gibanja. Franziskus si je za svojo skupnost prizadeval pridobiti papeževo soglasje in tako ostal znotraj rimske cerkve. Papež Honorius III. je leta 1223 potrdil zavezujoče redovno pravilo. Tudi Klara von Assisi se je pridružila njegovemu načinu življenja; iz njene skupnosti so izšle klarise. Tudi za laike so se razvile oblike življenja, zaznamovane s frančiškanskim izročilom.

Med petim križarskim pohodom je Franziskus odpotoval v Egipt, kjer se je srečal s sultanom al-Kamilom. Danes se ta srečanje pogosto omenja v povezavi z miroljubnim stikom med verstvi, čeprav srednjeveška poročila poudarjajo različne vidike. Franziskus je zapustil tudi v umbrijskem ljudskem jeziku napisano »Sončno pesem«. V njej so sonce, luna, voda, ogenj in zemlja prikazani kot deli skupnega stvarstva.

Papež Gregor IX. je Franziskusa leta 1228 razglasil za svetnika. Nad njegovim grobom je nastala bazilika San Francesco v Assisiju, katere stenske poslikave so hkrati eno glavnih pričevanj srednjeveške umetnosti. God svetega Frančiška 4. oktobra obhajajo v katoliški cerkvi; Franziskus velja tudi za zavetnika varstva okolja. Okrogli jubilej je zato priložnost za spomin na osebnost, katere vpliv presega zgodovino redovništva in teologijo ter zajema književnost, umetnost, družbeno delovanje in sodobno pojmovanje odnosa med človekom in naravo.