Andorra · Brkati ser

Brkati ser spada med največje ujede v Evropi in je tesno povezan z gorskimi pokrajinami. V Pirenejih, kamor spada tudi Andorra, se je ohranila naravna populacija, medtem ko je vrsta izginila iz številnih drugih evropskih območij. V Alpah je bila na začetku 20. stoletja iztrebljena. Od osemdesetih let 20. stoletja tam v naravo spuščajo brkate sere, vzrejene v okviru programov gojenja.

Značilna je njegova prehrana: brkati seri uživajo predvsem kosti in kostni mozeg poginulih živali. Večje kosti spuščajo iz zraka na skalnate površine, da se razbijejo. S to specializacijo dopolnjujejo druge mrhovinarje in pripomorejo k popolni izrabi živalskih trupel. Slovensko ime se nanaša na temno, ščetinasto perje pod kljunom. Starejše poimenovanje »jagnječar« pa temelji na nekdaj razširjeni in večinoma napačni predstavi, da ptica redno lovi jagnjeta.

Populacije so se zmanjšale predvsem zaradi neposrednega preganjanja, streljanja in zastrupljenih vab. K temu se pridružujejo nevarnosti zaradi električnih vodov, trkov, vznemirjanja na gnezdiščih ter zaužitja strupenih snovi ali svinčenega streliva prek živalskih trupel. Brkati seri začnejo gnezditi šele v poznejši starosti in običajno vzredijo le enega mladiča. Zato lahko populacije izgube nadomestijo le počasi. Varstveni ukrepi vključujejo nadzor gnezdišč, preprečevanje nezakonitega zastrupljanja ter čezmejne programe vzreje in ponovne naselitve.

Za Andorra ima vrsta neposredno geografsko povezavo. Država v celoti leži v Pirenejih; visokogorje, skalne stene in alpski pašniki zaznamujejo velik del njenega ozemlja. Brkati ser tako predstavlja tudi živalstvo tega skupnega naravnega območja, katerega populacije niso vezane na državne meje. Z izdajo ni povezan noben konkreten zgodovinski jubilej. Izbiro motiva je mogoče razumeti predvsem kot opozorilo na varstvo vrste, značilne za Pireneje, in na potrebo po mednarodno usklajenih ukrepih za varstvo narave.