Coincard

Pula leži na južnem koncu polotoka Istrien. V rimskem obdobju se je mesto imenovalo Pola in je imelo status kolonije. Njegova lega ob zaščitenem zalivu je spodbujala razvoj pristanišča in trgovskega središča. Današnja mestna podoba ohranja sledove več obdobij: poleg rimskih stavb najdemo pričevanja beneške oblasti, obdobja, ko je bilo mesto avstro-ogrsko vojaško pristanišče, ter italijanske in jugoslovanske preteklosti.

Arena je svojo monumentalno podobo dobila v 1. stoletju n. št. Zgrajena je bila iz lokalnega apnenca in je, kot je bilo običajno pri rimskih amfiteatrih, stala zunaj takratnega mestnega jedra. Ovalna zgradba je služila gladiatorskim bojem, lovu na živali in drugim javnim predstavam. Njene tribune so obdajale borilno površino; v podzemnih prostorih so lahko za prireditve namestili ljudi, živali in opremo. Za stavbo so značilni v veliki meri ohranjeno zunanje obzidje z vrstami lokov, razporejenimi druga nad drugo, ter štirje stolpasti prizidki.

Po koncu rimske antike je stavba izgubila svojo prvotno funkcijo. Deli kamnitega gradiva so bili uporabljeni drugje, vendar se je zunanja lupina ohranila v nenavadno velikem obsegu. Danes Arena služi kot prizorišče prireditev na prostem. Povezana je predvsem s filmskim festivalom v Puli, ki poteka od petdesetih let 20. stoletja, uporablja pa se tudi za koncerte, operne predstave in druge kulturne prireditve.

Izbira motiva je razumljiva zaradi tesne povezanosti stavbe z zgodovino in vizualno identiteto mesta. Hkrati opozarja na rimsko preteklost Istriena ter na pripadnost Hrvaške jadranskemu in sredozemskemu kulturnemu prostoru. V okviru serije kovancev o hrvaških mestih je Arena zato prepoznavna znamenitost Pule. Sožitje antične in novejše arhitekture v mestni panorami poleg tega razkriva zgodovinske plasti, iz katerih se je razvila današnja Pula.