Portugalska · Trajnostni razvoj, Agenda 2030

Datum izdaje24. sep. 2025

Skupna naklada515.000

Največ v EU500.000

Izdaje3

Napis na obodu5 Wappenschilde + 7 gradov, enakomerno razporejenih

Napis veljaDesenvolvimento Sustentável / Portugal / 2025 / Casa da Moeda / Fernanda de Assis

OblikovalecCarolina Ladeira

KovnicaImprensa Nacional Casa da Moeda S.A., Lisboa

Ob priložnosti izdaje

Spominski kovanec je posvečen trajnostnemu razvoju in 17 ciljem Agende 2030. Motiv prikazuje planet Zemljo, obdan s portugalskim napisom „Desenvolvimento Sustentável“. Razvejana vrsta 17 parov listov, razporejenih v trikotnike po vzoru univerzalnega simbola za recikliranje, simbolizira cilje trajnostnega razvoja; poleg tega je upodobljen portugalski državni grb.

Motiv

Motiv na kovancu prikazuje planet Zemljo, ki jo obdaja portugalski napis »Desenvolvimento Sustentável« (v slovenščini: »trajnostni razvoj«). Veja s 17 pari listov krasi levi in zgornji rob motiva. Listi so po zgledu univerzalnega simbola za recikliranje razporejeni v trikotnike in simbolizirajo 17 ciljev Agende 2030 za trajnostni razvoj. Na spodnjem in desnem robu podobe so upodobljeni država izdajateljica »Portugal«, državni grb države, letnica ter oznaka kovnice »Casa da Moeda«, pod njo pa ime oblikovalke kovanca. Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Ozadje teme

Pojem trajnostnega razvoja označuje politično vizijo, ki povezuje gospodarski razvoj, socialno vključenost in varstvo naravnih življenjskih virov. Mednarodno se je razširil zlasti po objavi poročila Svetovne komisije za okolje in razvoj leta 1987. V njem je bila trajnost opisana kot razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi ogrožal možnosti prihodnjih generacij. Od Konference Združenih narodov o okolju in razvoju leta 1992 v Rio de Janeiru je ta koncept eden od temeljev mednarodne okoljske in razvojne politike.

Agenda 2030 je Generalna skupščina Združenih narodov 25. septembra 2015 sprejela pod naslovom »Preoblikovanje našega sveta«. Nadomestila je razvojne cilje tisočletja, ki so veljali do leta 2015. Za razliko od njih ni namenjena predvsem državam v razvoju in nastajajočim gospodarstvom, temveč vsem državam. Njen pristop povezuje naloge, kot so boj proti revščini, zagotavljanje prehranske varnosti, zdravje in izobraževanje, z enakostjo spolov, dostojnim delom, varstvom podnebja, ohranjanjem ekosistemov ter miroljubnimi družbami, v katerih velja pravna država.

Cilji so konkretizirani v 169 podciljih. Vendar ne predstavljajo pravno zavezujoče mednarodne pogodbe. Države članice so odgovorne za prenos teh smernic v nacionalne strategije in politične ukrepe. Napredek se spremlja na podlagi mednarodno dogovorjenih kazalnikov in se v okviru Združenih narodov redno preverja. Pri tem velja načelo, da najbolj prikrajšanih ljudi in skupin ne smemo pustiti ob strani.

Tudi Evropska unija in njene države članice so izvajanje vključile v različna področja politike. Mednje sodijo med drugim podnebna in energetska politika, raba virov, socialne pravice, razvojno sodelovanje in trajnostno financiranje. Med posameznimi cilji lahko pride do nasprotij, na primer med gospodarsko rastjo, porabo surovin in varstvom podnebja.

Leto izdaje 2025 sovpada z deseto obletnico sprejetja Agende 2030. Ta časovna povezava pojasnjuje izbiro teme: Kovanec obeležuje začetek mednarodnega delovnega programa, usmerjenega v leto 2030, pet let pred iztekom njegovega predvidenega časovnega okvira.