Malta · Mdina, serija: malteška mesta z mestnim obzidjem

Mdina leži na visoki planoti v notranjosti Malte. Njena lega na vzpetini je omogočala nadzor nad velikimi deli otoka in olajševala obrambo. Poseljeno območje sega v antiko. V rimskem obdobju je bilo del mesta Melite, ki se je razprostiralo tudi na delih današnjega mesta Rabat. Med arabsko oblastjo se je naseljeno območje zmanjšalo in dodatno utrdilo. Ime Mdina izhaja iz arabske besede za »mesto«.

V srednjem veku je bila Mdina politično in upravno središče Malte. Tu je živelo veliko pripadnikov malteškega plemstva. Po prihodu malteškega viteškega reda leta 1530 se je politično središče najprej preselilo v Birgu in pozneje v Valletta. Mdina pa je ohranila svoje cerkvene in družbene funkcije. Zaradi mirnega starega mestnega jedra, v katerem je promet večinoma omejen, se kraj danes imenuje tudi »Tiho mesto«.

Podobo mesta zaznamujejo obrambno obzidje, bastioni, ozke ulice in palače. Številne stavbe kažejo različna obdobja malteške oblasti in gradnje. Po potresu leta 1693 so dele mesta obnovili. Mdina je pri tem postopoma dobila baročno podobo, ki je znotraj starejšega obrambnega kompleksa prepoznavna še danes. Tudi glavna vrata so nastala med poznejšo prenovo pod oblastjo malteškega viteškega reda.

Katedrala je posvečena apostolu Pavlu. Po izročilu, zapisanem v Apostolskih delih, je Pavel doživel brodolom pred Malto, rimski guverner Publius pa ga je sprejel. Ta pripoved je tesno povezana s krščanskim izročilom otoka. Današnja katedrala je bila po potresu zgrajena po načrtih malteškega arhitekta Lorenzo Gafà.

Mdina kot v celoti ohranjeno utrjeno mesto ponazarja več plasti malteške zgodovine: antično poselitev, arabski razvoj mesta, srednjeveško upravo in baročno prenovo pod oblastjo malteškega viteškega reda. Ta povezava obrambne arhitekture in zgodovinske mestne strukture pojasnjuje izbor teme za kovanec.