Luksemburg · 25. obletnica ustoličenja velikega vojvode Henrija

Henri se je leta 1955 rodil kot najstarejši sin takratnega prestolonasledniškega velikega vojvode Jeana in belgijske princese Joséphine-Charlotte. Ko je njegov oče leta 1964 postal veliki vojvoda, je Henri postal prestolonaslednik. Po Jeanovi prostovoljni odpovedi prestolu je Henri 7. oktobra 2000 pred poslansko zbornico prisegel ustavno prisego. V Luksemburgu kronanje ne obstaja.

Luksemburg je parlamentarna monarhija. Veliki vojvoda je vodja države, vendar svoje naloge opravlja v okviru ustave in parlamentarnega reda. Med njegove naloge sodijo imenovanje vlade na podlagi političnih večinskih razmerij, formalna razglasitev zakonov ter zastopanje države na državnih obiskih in diplomatskih dogodkih. V času Henrijevega mandata so bila pooblastila vodje države še natančneje opredeljena. Po sporu glede zakona o pomoči pri umiranju je bila leta 2008 ustava spremenjena: veliki vojvoda odtlej razglaša zakone, vendar jim ni več treba izrecno podeliti svojega soglasja.

Palača velikega vojvode v starem mestnem jedru Luksemburga je uradni sedež. Njeni najstarejši deli so nastali v 16. stoletju, prvotno kot mestna hiša. Kompleks so skozi čas večkrat razširili in ga uporabljali za različne državne službe. Od konca 19. stoletja je namenjen vodji države. Tam med drugim potekajo avdience, sprejemi in deli uradnih državnih obiskov. Družina velikega vojvode pa večinoma prebiva na gradu Schloss Berg.

Jubilej je sovpadel tudi z obdobjem naslednje menjave na prestolu. Prestolonasledniški veliki vojvoda Guillaume je oktobra 2024 kot namestnik že prevzel del ustavnih nalog svojega očeta. Henri je nato napovedal svojo abdikacijo za oktober 2025. Kovanec tako ne spominja le na določeno trajanje vladavine, temveč tudi na zaključek njegovega mandata in prehod na naslednjo generacijo rodbine Nassau.