Latvija · Puzuris (slamnata dekoracija)

V latvijskem kulturnem prostoru je okras znan pod imenom *puzuris*, v množini *puzuri*. Beseda „Himmeli“ izvira iz nordijskega jezikovnega prostora in se danes pogosto uporablja kot širše poimenovanje za podobne slamnate tvorbe. Primerljive oblike so razširjene predvsem v severni in vzhodni Evropi, vendar se regionalno razlikujejo po zgradbi, poimenovanju in rabi.

Puzuri spadajo v latvijsko kmečko praznično kulturo. Izdelovali so jih iz posušene žitne slame ali trstičja ter jih obešali na strop prostora. Zaradi gibanja zraka so se počasi vrteli, zato sta se njihov videz in oblikovanje senc nenehno spreminjala. Poleg posameznih osnovnih teles so nastajale tudi večje tvorbe, sestavljene iz več geometrijskih elementov. Njihova izdelava je zahtevala enakomerno odrezana stebla, ki so jih z nitmi povezali v stabilno konstrukcijo.

Običaj je povezan z latvijskim ciklom letnih časov. V praznovanjih zimskega solsticija in božiča se prepletajo krščanske tradicije s starejšimi podeželskimi običaji. Uporabljena slama je hkrati predstavljala povezavo s preteklo žetvijo. Zato puzuri niso bili razumljeni le kot prostorski okras, temveč so jih povezovali tudi s predstavami o rodovitnosti, zaščiti, redu in nadaljevanju leta. Takšne razlage pa niso bile povsod enake niti strogo določene. Slamnate okraske so lahko uporabljali tudi ob drugih družinskih praznovanjih in praznikih, povezanih z letnimi časi.

Münzen erinnert weder an eine einzelne Person noch an ein konkretes historisches Ereignis. Im Mittelpunkt steht vielmehr eine handwerkliche und immaterielle Tradition. Das Motiv verbindet überlieferte Festbräuche mit der geometrischen Formensprache der lettischen Volkskunst. Die Wahl erlaubt es Lettland, auf einer Umlaufmünze ein Kulturerbe darzustellen, das nicht an ein Monument oder ein politisches Jubiläum gebunden ist, sondern durch seine erneute Herstellung und Weitergabe fortbesteht.