Coincard

Vpis »izdelave slamnatih vrtov v Litvi« je bil opravljen leta 2023. V Litvi se te tvorbe imenujejo *sodai*, dobesedno »vrtovi«. Ne gre za pletene košare ali vence, temveč za lahke prostorske viseče konstrukcije. Zanje posušena žitna stebla narežejo na enakomerno dolge kose ter jih z nitmi povežejo v piramide, oktaedre in iz njih sestavljene prostorske like. Osnovno strukturo pogosto dopolnjujejo majhne figure, na primer ptice. Tvorbe, prosto obešene pod stropom, se lahko zavrtijo že ob rahlem premikanju zraka.

Geometrična urejenost se tradicionalno razume kot pomanjšan model urejenega sveta. Posamezne ravni in osi lahko izražajo predstave o razmerju med ljudmi, predniki, naravo in kozmosom. Uporabljena žitna slama hkrati napotuje na poljedelstvo, žetev in življenjski krog. Natančna oblika in razlaga pa nista povsod enaki, temveč sta odvisni od regije, družine, priložnosti ter posameznih izdelovalk in izdelovalcev.

Slamnate vrtove so izdelovali zlasti za domača praznovanja in življenjske prehode. Viseli so lahko nad poročno mizo ali zibelko, poleg tega pa so bili del opreme pri sezonskih praznovanjih. Izdelava in uporaba sta bili tako vključeni v skupnostne prakse. Znanje se je dolgo prenašalo predvsem znotraj družin in krajevnih skupnosti. Danes ga posredujejo tudi rokodelci, kulturni centri, šole in delavnice. Poleg tradicionalnih oblik nastajajo nove kompozicije, ne da bi bila opuščena temeljna tehnika.

Unescov seznam ne zajema posameznih materialnih predmetov, temveč znanje, spretnosti in družbene prakse. Njegov namen je zato predvsem podpreti prenos tehnike izdelave in z njo povezanih kulturnih vidikov. Izdaja kovanca v naslednjem letu je to mednarodno priznanje naredila vidno v vsakdanjem plačilnem prometu ter v središče postavila še vedno živo tradicijo namesto posameznega zgodovinskega predmeta.