Malta · Malteška medonosna čebela, serija: Avtohtone vrste

Taksonomsko je *Apis mellifera ruttneri* podvrsta zahodne medonosne čebele in ne samostojna vrsta. Na njen razvoj je vplivala geografska izoliranost malteškega arhipelaga. Prilagojena je tamkajšnjim sredozemskim razmeram, med drugim vročim, suhim poletjem, milim zimam in občasno majhni razpoložljivosti hrane. Takšne lokalno prilagojene populacije imajo lastnosti, ki se pri vnesenih čebelah drugega izvora ne pojavljajo v enaki kombinaciji.

Čebelarstvo ima na Malti dolgo tradicijo. Arheološki ostanki starih čebelnjakov in v skalo vklesanih objektov kažejo, da so čebelje pridelke pridobivali že v preteklih obdobjih. V malteškem kmetijstvu, ki poteka na majhnih površinah, medonosne čebele ne služijo le pridobivanju medu. S prenašanjem cvetnega prahu podpirajo razmnoževanje številnih divjih in gojenih rastlin. Zato so tesno povezane z ohranjanjem lokalnega rastlinstva in kmetijsko proizvodnjo.

Posebne značilnosti malteške populacije lahko ogrozi vnos tujih medonosnih čebel. Ko se uvožene čebelje družine križajo z avtohtonimi čebelami, se spremeni njihova genetska sestava. Poleg tega so medonosne čebele izpostavljene obremenitvam, ki se pojavljajo tudi v drugih delih Evrope: zajedavcem in povzročiteljem bolezni, izgubi primernih cvetočih površin, fitofarmacevtskim sredstvom ter daljšim obdobjem suše in vročine. Na majhnih otokih lahko takšni vplivi prostorsko omejeno populacijo zajamejo še posebej hitro.

Zato motiv izdaje kovanca ni povezan z osebo, zgradbo ali posameznim zgodovinskim dogodkom. Namesto tega povezuje naravno dediščino, tradicionalno čebelarstvo in sodobno varstvo vrst. Izbira endemične živali za državni motiv kovanca usmerja pozornost na posebno biotsko raznovrstnost otoškega območja in na vprašanje, kako je mogoče lokalne podvrste ohraniti pred genetskim mešanjem in okoljskimi spremembami. Hkrati je medonosna čebela primeren motiv, saj je njena ekološka funkcija neposredno povezana z rastlinstvom, kmetijstvom in prehrano.