Monaco · 500 let pogodbe iz Burgosa s Karl V.

Karl V. iz rodbine Habsburg je bil od leta 1516 kralj španskih kraljestev, leta 1519 pa je bil izvoljen za rimsko-nemškega kralja. Kot cesar je vladal nad zelo razvejano državno tvorbo, ki je poleg Španije in habsburških dednih dežel obsegala tudi Nizozemsko, ozemlja v Italiji ter posesti v Ameriki. Njegovo vladavino je zaznamovalo rivalstvo s francoskim kraljem Francem I. Osrednje prizorišče tega rivalstva so bile italijanske vojne.

Monako je ležal na meji območij vpliva Francije, Genove in habsburško-španske oblasti v Italiji. Pristanišče in trdnjava na skali sta imela strateški pomen za nadzor ligurske obale in pomorskih poti v zahodnem Sredozemlju. Po umoru monaškega gospoda Luciena Grimaldija leta 1523 je regentstvo za še mladoletnega Honoréja I. prevzel njegov brat Augustin Grimaldi, škof Grasse. V teh politično negotovih razmerah je iskal podporo pri Karlu V.

Sporazumi, sklenjeni leta 1524, so Monako postavili pod zaščito cesarja oziroma Španije. Oblast rodbine Grimaldi je ostala nedotaknjena, hkrati pa je bil Monako vključen v habsburško-španski zavezniški sistem. Posledično je bila v kneževini nameščena španska garnizija. S tem povezane politične in finančne obremenitve so večkrat povzročile napetosti.

Španski protektorat je trajal do leta 1641. Pod Honoréjem II. je Monako prestopil na stran Francije; pogodba iz Péronna je uredila francosko zaščito, španska garnizija pa je bila izgnana. Pogodba s Karlom V. tako predstavlja zgodnjo fazo monaške zunanje politike, v kateri je rodbina Grimaldi svojo oblast utrjevala z zavezništvi z evropskimi velesilami. Obletnica je Monaku ponudila priložnost, da se spomni te diplomatske prelomnice in dolge neprekinjenosti vladavine rodbine Grimaldi.