Grčija · 50. obletnica ponovne vzpostavitve demokracije v Grčiji

Grški izraz »Metapolitefsi« ne označuje le neposredne zamenjave vlade, temveč prehod iz vojaške oblasti v današnjo parlamentarno ureditev. Diktatura se je leta 1967 začela z državnim udarom. Politične stranke so bile prepovedane, nasprotniki režima aretirani, internirani, mučeni ali prisiljeni v izgnanstvo; hkrati sta veljali cenzura in omejitev svobode zbiranja. Leta 1973 je bil študentski upor na atenski politehniki nasilno zatrt.

Povod za zlom režima je bila ciprska kriza. Grško vojaško vodstvo je julija 1974 podprlo državni udar proti ciprskemu predsedniku Makariosu III., katerega cilj je bil priključitev otoka Grčiji. Temu je sledilo turško vojaško posredovanje. Zaradi zunanjepolitične in vojaške krize je junta oblast predala civilnim politikom.

Konstantinos Karamanlis se je vrnil iz pariškega izgnanstva in oblikoval vlado narodne enotnosti. V naslednjih mesecih so bile politične svoboščine ponovno vzpostavljene, politične stranke pa so bile znova dovoljene, med njimi tudi Komunistična partija, ki je bila od državljanske vojne prepovedana. Na svobodnih parlamentarnih volitvah novembra 1974 je zmagala Nea Dimokratia, ki jo je ustanovil Karamanlis. Referendum decembra je potrdil odpravo monarhije. Ustava iz leta 1975 je Grčijo opredelila kot parlamentarno republiko. Vodilni pripadniki hunte so bili pozneje privedeni pred sodišče in obsojeni.

Upodobljena parlamentarna stavba na atenskem trgu Syntagma je bila prvotno kraljeva palača. V 19. stoletju je bila zgrajena po načrtih arhitekta Friedrich von Gärtner in od leta 1935 služi kot sedež parlamenta. Pred stavbo je grobnica neznanega vojaka.

Stavba kot motiv na kovancu opozarja na institucijo, v kateri so zasidrani politično predstavništvo, zakonodaja in parlamentarni nadzor. S tem predstavlja državno ureditev, vzpostavljeno po diktaturi. Obletnica je bila priložnost za spomin ne le na konec režima, temveč tudi na poznejšo politično preureditev Grčije.