Set BU
Luksemburg · 100. obletnica uvedbe kovancev za franke s Feierstëppler
Ob priložnosti izdaje
Kovanec obuja spomin na 100. obletnico podpisa velikega vojvodskega odloka o izdaji drobižnega kovanca iz niklja »Feierstëppler«, ki ga je izdala velika vojvodinja Charlotte. V središču je upodobljen luksemburški kovanec iz leta 1924 z motivom jeklarja; ta tvori drugo ničlo jubilejne številke »100«. Motiv dopolnjujeta napisa »LËTZEBUERG« in »FEIERSTËPPLER« ter okronani monogram velikega vojvode Henri. »Feierstëppler« je sodil med najdlje krožeče kovance v luksemburških frankih.
Motiv
Pod jubilejnim številom je napis »FEIERSTËPPLER«, običajno in splošno razširjeno poimenovanje kovanca. Monogram (črka »H« s krono) predstavlja velikega vojvodo Henrija. Ker kovnica še ni znana, je mogoče oznake kovnice na prikazanem nadomestnem mestu še prilagoditi.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Ozadje teme
»Feierstëppler« je bil kovanec za en frank. Kot drobižna kovanica ni imel nominalne vrednosti, ki bi temeljila na vrednosti kovine, temveč na državni določitvi. Takšni kovanci so bili namenjeni predvsem vsakdanjemu plačilnemu prometu. Nikelj je bil zaradi svoje trdote in odpornosti proti obrabi primeren za ta namen. Velikovojvodski odlok je predstavljal pravno podlago za kovanje in izdajo.
Ljudsko poimenovanje je v luksemburščini in se nanaša na delavca z dolgo palico. V prenesenem pomenu označuje nekoga, ki brska po ognju oziroma dela pri peči. Motiv se tako neposredno navezuje na proizvodnjo železa in jekla. Od poznega 19. stoletja so rudarjenje rude, plavži in jeklarne temeljito spreminjali predvsem jug Luksemburga. Tamkajšnji »Minette«, železova kamnina, je predstavljal surovinsko osnovo te industrializacije. Jeklo je postalo osrednje izvozno blago; hkrati so nastala nova industrijska mesta in velika delavska skupnost, ki so ji pripadali tudi številni priseljenci.
Upodobitev industrijskega delavca se je razlikovala od dolgo običajnih podob na kovancih s portreti vladarjev, grbi ali alegoričnimi figurami. Telesno delo in industrijski gospodarski sistem je postavila za državni likovni motiv. Pogovorno ime poleg tega kaže, da je prebivalstvo kovanec prepoznavalo manj po njegovem uradnem poimenovanju kot po njegovi podobi.
Za spominsko izdajo ta priložnost zato ni bila pomembna le kot numizmatična obletnica. Zgodovinski kovanec povezuje zgodovino luksemburškega franka z industrijskim razvojem države. Upodobitev starejšega kovanca na današnjem evrskem kovancu hkrati vzpostavlja povezavo med dvema denarnima obdobjema.
Zanimivosti
LUXEMBURG – Ta KMS je na voljo v dveh različicah. Vsebuje vseh osem obtokovnih kovancev od 1 centa do 2 evrov in
- bodisi spominski kovanec za 2 € »175. obletnica smrti velikega vojvode Guillaume II« (CC516), naklada 2.500
- bodisi spominski kovanec za 2 € »100. obletnica uvedbe frankovskih kovancev z motivom Feierstëppler« (CC517), naklada 2.500
(nominalna vrednost: 5,88 €).




