Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 517 2024
Coincard
Neobtoč./BU Oznaka kovnice Rabe u. Merkurstab, Relieftechnik
Coincard
Luksemburg · 100. obletnica uvedbe kovancev za franke s Feierstëppler
Naklada7.500
Izdajna cena17,00 €
Datum izdaje29. jan. 2024
EmbalažaCoincard
Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno
Tržna cena29,90 €
Ob priložnosti izdaje
Kovanec obuja spomin na 100. obletnico podpisa velikega vojvodskega odloka o izdaji drobižnega kovanca iz niklja »Feierstëppler«, ki ga je izdala velika vojvodinja Charlotte. V središču je upodobljen luksemburški kovanec iz leta 1924 z motivom jeklarja; ta tvori drugo ničlo jubilejne številke »100«. Motiv dopolnjujeta napisa »LËTZEBUERG« in »FEIERSTËPPLER« ter okronani monogram velikega vojvode Henri. »Feierstëppler« je sodil med najdlje krožeče kovance v luksemburških frankih.
Motiv
Podoba kovanca v sredini prikazuje luksemburški kovanec iz leta 1924 z motivom jeklarja. Predstavlja drugo ničlo v številu »100«, ki označuje obletnico prve izdaje tega kovanca. Med vsemi kovanci v luksemburških frankih je bil v obtoku ena najdlje. Ime države izdajateljice »LËTZEBUERG« in letnica »2024« krasita zgornji rob podobe kovanca.
Pod jubilejnim številom je napis »FEIERSTËPPLER«, običajno in splošno razširjeno poimenovanje kovanca. Monogram (črka »H« s krono) predstavlja velikega vojvodo Henrija. Ker kovnica še ni znana, je mogoče oznake kovnice na prikazanem nadomestnem mestu še prilagoditi.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Pod jubilejnim številom je napis »FEIERSTËPPLER«, običajno in splošno razširjeno poimenovanje kovanca. Monogram (črka »H« s krono) predstavlja velikega vojvodo Henrija. Ker kovnica še ni znana, je mogoče oznake kovnice na prikazanem nadomestnem mestu še prilagoditi.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Ozadje teme
Velika vojvodinja Charlotte je vladala Luksemburgu od leta 1919 do leta 1964. Prestol je prevzela po abdikaciji svoje sestre Marie-Adelheid, ki je bila po prvi svetovni vojni deležna notranjepolitičnih pritiskov. Prva leta Charlottesinega vladanja so sovpadala z obdobjem političnega in gospodarskega preurejanja. Leta 1921 je bila ustanovljena Belgisch-Luxemburgische Wirtschaftsunion; luksemburški frank je bil tesno povezan z belgijskim frankom.
»Feierstëppler« je bil kovanec za en frank. Kot drobižna kovanica ni imel nominalne vrednosti, ki bi temeljila na vrednosti kovine, temveč na državni določitvi. Takšni kovanci so bili namenjeni predvsem vsakdanjemu plačilnemu prometu. Nikelj je bil zaradi svoje trdote in odpornosti proti obrabi primeren za ta namen. Velikovojvodski odlok je predstavljal pravno podlago za kovanje in izdajo.
Ljudsko poimenovanje je v luksemburščini in se nanaša na delavca z dolgo palico. V prenesenem pomenu označuje nekoga, ki brska po ognju oziroma dela pri peči. Motiv se tako neposredno navezuje na proizvodnjo železa in jekla. Od poznega 19. stoletja so rudarjenje rude, plavži in jeklarne temeljito spreminjali predvsem jug Luksemburga. Tamkajšnji »Minette«, železova kamnina, je predstavljal surovinsko osnovo te industrializacije. Jeklo je postalo osrednje izvozno blago; hkrati so nastala nova industrijska mesta in velika delavska skupnost, ki so ji pripadali tudi številni priseljenci.
Upodobitev industrijskega delavca se je razlikovala od dolgo običajnih podob na kovancih s portreti vladarjev, grbi ali alegoričnimi figurami. Telesno delo in industrijski gospodarski sistem je postavila za državni likovni motiv. Pogovorno ime poleg tega kaže, da je prebivalstvo kovanec prepoznavalo manj po njegovem uradnem poimenovanju kot po njegovi podobi.
Za spominsko izdajo ta priložnost zato ni bila pomembna le kot numizmatična obletnica. Zgodovinski kovanec povezuje zgodovino luksemburškega franka z industrijskim razvojem države. Upodobitev starejšega kovanca na današnjem evrskem kovancu hkrati vzpostavlja povezavo med dvema denarnima obdobjema.
»Feierstëppler« je bil kovanec za en frank. Kot drobižna kovanica ni imel nominalne vrednosti, ki bi temeljila na vrednosti kovine, temveč na državni določitvi. Takšni kovanci so bili namenjeni predvsem vsakdanjemu plačilnemu prometu. Nikelj je bil zaradi svoje trdote in odpornosti proti obrabi primeren za ta namen. Velikovojvodski odlok je predstavljal pravno podlago za kovanje in izdajo.
Ljudsko poimenovanje je v luksemburščini in se nanaša na delavca z dolgo palico. V prenesenem pomenu označuje nekoga, ki brska po ognju oziroma dela pri peči. Motiv se tako neposredno navezuje na proizvodnjo železa in jekla. Od poznega 19. stoletja so rudarjenje rude, plavži in jeklarne temeljito spreminjali predvsem jug Luksemburga. Tamkajšnji »Minette«, železova kamnina, je predstavljal surovinsko osnovo te industrializacije. Jeklo je postalo osrednje izvozno blago; hkrati so nastala nova industrijska mesta in velika delavska skupnost, ki so ji pripadali tudi številni priseljenci.
Upodobitev industrijskega delavca se je razlikovala od dolgo običajnih podob na kovancih s portreti vladarjev, grbi ali alegoričnimi figurami. Telesno delo in industrijski gospodarski sistem je postavila za državni likovni motiv. Pogovorno ime poleg tega kaže, da je prebivalstvo kovanec prepoznavalo manj po njegovem uradnem poimenovanju kot po njegovi podobi.
Za spominsko izdajo ta priložnost zato ni bila pomembna le kot numizmatična obletnica. Zgodovinski kovanec povezuje zgodovino luksemburškega franka z industrijskim razvojem države. Upodobitev starejšega kovanca na današnjem evrskem kovancu hkrati vzpostavlja povezavo med dvema denarnima obdobjema.