CC 475 2022
Coincard
Neobtoč./BU
Coincard
Litva · Suvalkija (serija: litovske etnografske regije)
Naklada5.000
Izdajna cena9,00 €
Datum izdaje20. dec. 2022
EmbalažaCoincard
Napis na oboduLAISVĖ ★ VIENYBĖ ★ GEROVĖ ★
Tržna cena24,50 €
Ob priložnosti izdaje
Münca je posvečena etnografski pokrajini Suvalkija. Motiv prikazuje njen grb s pragovedom, ob katerem sta hrastovi veji z želodi in trak z napisom „VIENYBĖ TEŽYDI“ („Naj uspeva enotnost“). Hrastovi veji spominjata na zgodovino pokrajine, ki sega v predkrščanski čas; pragoved je bil tam nekoč prevladujoča živalska vrsta. Napisa sta „LIETUVA“ in „SUVALKIJA“.
Motiv
Podoba kovanca prikazuje grb s praturom, na obeh straneh okrašen s srebrnkastima hrastovima vejama z želodi. Spodnji konec vej povezuje srebrnkast trak z napisom »VIENYBĖ TEŽYDI« (Naj enotnost cveti). Hrastovi veji simbolizirata bogato zgodovino regije, ki sega vse do predkrščanskih obdobij litovske države. Pratur je bil nekoč prevladujoča živalska vrsta te regije. Motiv kovanca zgoraj uokvirjata napis »LIETUVA« (Litva) in leto izdaje »2022«, spodaj pa napis »SUVALKIJA« in oznaka litovske kovnice. Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Ozadje teme
Suvalkija leži na jugozahodu Litve, predvsem južno in zahodno od reke Nemunas. Kot etnografska regija nima lastnega političnega ali upravnega statusa; njene meje temeljijo predvsem na skupnih značilnostih narečja, običajev, zgodovinskega razvoja in tradicionalnega načina življenja. Za regionalno središče velja Marijampolė. Poleg imena Suvalkija je razširjeno tudi poimenovanje Sūduva. To spominja na Sudavce, baltsko etnično skupino, ki je v srednjem veku živela na tem območju in na sosednjih ozemljih.
Posebna regionalna identiteta je povezana tudi z delitvijo Poljsko-litovske skupnosti ob koncu 18. stoletja. Območje levo od reke Nemunas je bilo nato nekaj časa prusko, zatem je pripadalo Varšavskemu vojvodstvu, od leta 1815 pa Rusiji podrejeni Kraljevini Poljski. Zato sta se njegova pravna in družbena zgodovina razlikovali od zgodovine drugih litovskih območij v Ruskem cesarstvu. Odprava tlačanstva je tu potekala prej kot v preostali Litvi. Razvila se je razmeroma samostojna kmečka družba, iz katere je v 19. stoletju izšlo veliko predstavnikov litovskega narodnega gibanja.
Med njimi sta bila Jonas Basanavičius, eden od pobudnikov časopisa v litovskem jeziku „Aušra“, ter Vincas Kudirka, pisatelj, zdravnik in avtor pesmi „Tautiška giesmė“, poznejše litovske državne himne. Na regionalnem grbu uporabljeni stavek „Vienybė težydi“ povzema sklepne besede te himne. S tem povezuje regionalno upodobitev z nastankom sodobne litovske narodne zavesti.
Kovanec je del litovske serije o etnografskih regijah države. Pred tem so bile obravnavane Žemaitija, Aukštaitija in Dzūkija, Suvalkija pa je sledila kot naslednji del te serije. Izbor kaže, da ima Litva poleg državne enotnosti tudi več zgodovinsko in kulturno oblikovanih regionalnih identitet. Kovanec zato ne spominja na posamezno obletnico, temveč na kulturno členitev države, ki se uporablja še danes.
Posebna regionalna identiteta je povezana tudi z delitvijo Poljsko-litovske skupnosti ob koncu 18. stoletja. Območje levo od reke Nemunas je bilo nato nekaj časa prusko, zatem je pripadalo Varšavskemu vojvodstvu, od leta 1815 pa Rusiji podrejeni Kraljevini Poljski. Zato sta se njegova pravna in družbena zgodovina razlikovali od zgodovine drugih litovskih območij v Ruskem cesarstvu. Odprava tlačanstva je tu potekala prej kot v preostali Litvi. Razvila se je razmeroma samostojna kmečka družba, iz katere je v 19. stoletju izšlo veliko predstavnikov litovskega narodnega gibanja.
Med njimi sta bila Jonas Basanavičius, eden od pobudnikov časopisa v litovskem jeziku „Aušra“, ter Vincas Kudirka, pisatelj, zdravnik in avtor pesmi „Tautiška giesmė“, poznejše litovske državne himne. Na regionalnem grbu uporabljeni stavek „Vienybė težydi“ povzema sklepne besede te himne. S tem povezuje regionalno upodobitev z nastankom sodobne litovske narodne zavesti.
Kovanec je del litovske serije o etnografskih regijah države. Pred tem so bile obravnavane Žemaitija, Aukštaitija in Dzūkija, Suvalkija pa je sledila kot naslednji del te serije. Izbor kaže, da ima Litva poleg državne enotnosti tudi več zgodovinsko in kulturno oblikovanih regionalnih identitet. Kovanec zato ne spominja na posamezno obletnico, temveč na kulturno členitev države, ki se uporablja še danes.



