Belgija · 60. obletnica človekovih pravic

Datum izdaje12. jun. 2008

Skupna naklada5.018.000

Največ v EU5.000.000

Izdaje3

Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno

Napis velja2008 / UNIVERSAL DECLARATION OF HUMAN RIGHTS / BELGIE / BELGIQUE / BELGIEN

OblikovalecLuc Luycx

KovnicaKoninklijke Munt van Belgie, Brussel

Ob priložnosti izdaje

Kovanec obeležuje 60. obletnico sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic. Motiv prikazuje pravokotnik z vgravirano številko 60, iz katerega izhajajo valovite črte, ki ga delno obdajajo. Nad njim je letnica 2008, pod njim pa napis »UNIVERSAL DECLARATION OF HUMAN RIGHTS«; ob spodnjem robu so v polkrogu razporejena poimenovanja »BELGIE — BELGIQUE — BELGIEN«.

Motiv

Notranji del kovanca prikazuje pravokotnik, v katerega je vgravirana številka 60. Iz pravokotnika izhajajo valovite črte, ki ga deloma ovijajo. Nad pravokotnikom je letnica 2008, pod njim pa napis „UNIVERSAL DECLARATION OF HUMAN RIGHTS“. Ob spodnjem robu notranjega dela kovanca so poimenovanja države izdajateljice v treh deželnih jezikih — „BELGIE — BELGIQUE — BELGIEN“ — razporejena v polkrogu, levo in desno od njih pa sta znak kovnice oziroma graverja.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Ozadje teme

Splošna deklaracija človekovih pravic je nastala kot odziv na izkušnje druge svetovne vojne, nacistično politiko preganjanja in iztrebljanja ter množični pregon in odvzem pravic ljudem. Po ustanovitvi Organizacije združenih narodov leta 1945 naj bi bil oblikovan skupni standard za opredelitev pravic, ki pripadajo vsakemu človeku ne glede na njegov izvor, državljanstvo, spol, vero ali politično prepričanje.

Besedilo je pripravila Komisija Združenih narodov za človekove pravice. Predsedovala ji je Eleanor Roosevelt, vdova predsednika ZDA Franklina D. Roosevelta. Pri razpravah so sodelovali predstavniki različnih držav, pravnih tradicij in filozofskih smeri. Generalna skupščina Združenih narodov je deklaracijo 10. decembra 1948 v Parizu sprejela kot resolucijo 217 A (III). Od takratnih držav članic, ki so glasovale, jih je 48 glasovalo zanjo; glasov proti ni bilo. Belgien je bil med državami, ki so glasovale za.

Deklaracija obsega 30 členov. Med drugim določa pravico do življenja, svobode in varnosti, prepoved suženjstva in mučenja, enakost pred zakonom, svobodo izražanja, veroizpovedi in zbiranja ter pravice do dela, izobraževanja in socialne varnosti. Tako povezuje državljanske in politične pravice z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami.

Kot deklaracija sama ni mednarodnopravna pogodba in sprva ni določala neposredno iztožljivih obveznosti. Vendar je vplivala na poznejše sporazume o človekovih pravicah, nacionalne ustave in delo mednarodnih organizacij. Med zavezujočimi pogodbami Organizacije združenih narodov, ki so izšle iz nje, sta Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, sprejeta leta 1966.

Obletnica je bila za Belgien priložnost, da se spomni te mednarodne referenčne točke. 10. december se od leta 1950 obeležuje kot dan človekovih pravic. Izdaja kovanca je bila tako povezana z letom spomina, ki so ga zaznamovali po vsem svetu.