Belgija · 500 let izdajanja kovancev v času Karl V

Datum izdaje27. okt. 2021

Skupna naklada155.000

Največ v EU155.000

Izdaje4

Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno

Napis veljaCAROLUS V / BE / 2021 / LL

OblikovalecLuc Luycx

KovnicaKoninklijke Nederlandse Munt, Utrecht

Ob priložnosti izdaje

Kovanec obeležuje 500. obletnico objave odloka o drugem obdobju izdajanja kovancev v času vladavine Karla V. Na motivu je portret Karla V. z napisom »CAROLUS V« ter takrat izdani zlati kovanci Karlsgulden. Prizadevanje Karla V. za enotnost in centralizacijo se je odražalo tudi v tej seriji kovancev; Karlsgulden je bil pozneje upodobljen na nekaterih kovancih ECU, pri čemer je bil ECU predhodnik evra.

Motiv

Zlati Karlsgulden sodi med najbolj znane kovance. Prizadevanje Karl V. za enotnost in centralizacijo se je izrazilo tudi v tej seriji kovancev. Skoraj 500 let po uvedbi srebrnega Karlsguldena, ki ga je uvedel Karl V., je bil upodobljen na nekaterih kovancih ECU. ECU (kratica za angleško »European Currency Unit«, slovensko »evropska denarna enota«) je bil predhodnik evra.

Na nacionalni strani kovanca je v notranjem obroču kovanca upodobljen portret Karl V., pod njim pa je napis »CAROLUS V«. Na levi je upodobljen 500 let stari zlati Karlsgulden, izdan v skladu z odlokom o drugem obdobju izdajanja kovancev, v času, ko je vladal Karl V. Ker bo kovance kovala Kraljeva nizozemska kovnica, sta spodaj drugo ob drugem upodobljena znak kovnice Utrecht, Hermesova palica, in znak belgijske mojstrice kovnice, grb občine Herzele. Povsem spodaj na sredini sta začetnici LL oblikovalca kovanca Luc Luycx. Oznaka države BE in leto izdaje 2021 sta na levi strani notranjega obroča kovanca. Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Ozadje teme

V času izdaje uredbe iz leta 1521 Belgien še ni obstajal kot samostojna država. Ozemlje današnjega kraljestva je večinoma pripadalo Habsburškim Niederlanden, zvezi vojvodin, grofij in gospostev, od katerih je imelo vsako svoje pravice in upravne tradicije. Karl je bil tam med drugim vojvoda Brabant in grof Flandern. Rodil se je leta 1500 v Gentu in sprva odraščal v Niederlanden.

Z dedovanji je Karl združil med seboj zelo oddaljena ozemlja: burgundske posesti v Niederlanden, španska kraljestva s čezmorskimi ozemlji ter avstrijske dedne dežele. Leta 1519 je bil izvoljen za rimsko-nemškega kralja; pozneje je prevzel cesarski naslov. Njegovo vladarsko območje pa ni bilo enotna država, temveč je bilo sestavljeno iz dežel z različnimi zakoni, davki in denarnimi sistemi. Leta 1555 je v Brüsslu upravljanje Niederlanden predal svojemu sinu Philippu.

Izraz »obdobje izdajanja kovancev«, uporabljen ob tej priložnosti, v numizmatiki ne označuje posameznega kovanja, temveč obdobje izdelave kovancev, zamejeno s predpisi. Takšne uredbe so med drugim določale, katere nominale je bilo dovoljeno kovati, pa tudi njihovo težo, vsebnost plemenitih kovin in vrednostna razmerja. Na gospodarsko tesno povezanih nizozemskih ozemljih naj bi to olajšalo plačilni promet in okrepilo nadzor nad kovnicami. Zlati Carolusgulden je imel določeno vrednost 20 Stuivern. Ta obračunska enota je še dolgo vplivala na denarni promet v Niederlanden.

Karl V. je za Belgien primerna izbira za temo kovanca tudi zato, ker je njegovo življenje tesno povezano z Gentom in Brüsslom. Uredba hkrati predstavlja zgodnje poenotenje kovnega sistema v politično razdrobljenem prostoru. Izbira teme tako povezuje konkretno obletnico z zgodovino Habsburških Niederlanden ter njihovimi nadregionalnimi trgovinskimi in denarnimi povezavami.