CC 419 2021
Coincard
Neobtoč./BU
Coincard – izdaja 5
Francija · Marianne in dirka – Eiffelturm (serija: Poletne olimpijske igre, Paris 2024 – 1/4)
Naklada100.000
Datum izdaje21. sep. 2021
EmbalažaCoincard
Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno
Tržna cena16,90 €
Podatek o nakladi vira: 5 x 100.000
Ob priložnosti izdaje
Kovanec obeležuje olimpijske igre Pariz 2024, ki bodo v Parizu ponovno potekale stoletje po letu 1924. Motiv prikazuje Marianne pri »starinskem« šprintu, pri čemer se njena silhueta z Eiffelturmom zlije v skupno os. V ozadju sta vidna tekaška steza in emblem »Paris 2024«; pod lokom Eiffelturma so letnica, črki »RF« in oznake kovnice.
Motiv
Od njihove ponovne ustanovitve leta 1896 po zaslugi Francoza Pierre de Coubertin so olimpijske igre moderne dobe neprimerljiv dogodek človeškega srečevanja, ki ni potekal le med svetovnima vojnama. Po Braziliji in Japonski se poletne olimpijske igre zdaj znova vračajo v Evropo. Prvič po letu 1924, torej stoletje pozneje, bo mednarodni veliki dogodek znova potekal v Parizu.
Monnaie de Paris je »odštevanje« do olimpijskih iger v Parizu 2024 vzela kot priložnost za počastitev iger s serijo kovancev, ki spretno povezuje pariško in francosko dediščino. Tako se intenzivnost v letih pred igrami postopoma povečuje.
Na motivu kovanca je Marianne, narodna poosebitev Francoske republike in ikona francoske numizmatike, prikazana v »antičnem« sprintu v spomin na olimpijske igre antike. Njena silhueta se zlije z znamenitostjo Eiffelturm v skupno os. V ozadju je vidna tekaška steza, na kateri je na levi vstavljen emblem »Paris 2024«. Letnica, črki »RF« in oznake kovnice so pod lokom znamenitosti Eiffelturm.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Monnaie de Paris je »odštevanje« do olimpijskih iger v Parizu 2024 vzela kot priložnost za počastitev iger s serijo kovancev, ki spretno povezuje pariško in francosko dediščino. Tako se intenzivnost v letih pred igrami postopoma povečuje.
Na motivu kovanca je Marianne, narodna poosebitev Francoske republike in ikona francoske numizmatike, prikazana v »antičnem« sprintu v spomin na olimpijske igre antike. Njena silhueta se zlije z znamenitostjo Eiffelturm v skupno os. V ozadju je vidna tekaška steza, na kateri je na levi vstavljen emblem »Paris 2024«. Letnica, črki »RF« in oznake kovnice so pod lokom znamenitosti Eiffelturm.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd zastave Evropske unije.
Ozadje teme
Marianne ni zgodovinska osebnost, temveč alegorična poosebitev Francoske republike. Lik se je med Francosko revolucijo uveljavil kot simbol svobode in republike. Pogosto nosi frigijsko čepico, ki se je že v času revolucije uporabljala kot znamenje svobode. Marianne se pojavlja v francoskih mestnih hišah ter na poštnih znamkah, medaljah in kovancih. Njena športna upodobitev zato povezuje francosko državo z olimpijsko tradicijo, ne da bi izpostavljala posamezno športnico.
Eiffelturm je nastal za pariško svetovno razstavo leta 1889. Zgradilo ga je podjetje inženirja Gustave Eiffel. Stolp je bil sprva predviden kot začasna zgradba, vendar je ostal ohranjen ter se uporabljal tudi za znanstvene poskuse in pozneje za radijske in radiodifuzne prenose. Njegova vključitev v motiv kovanca neposredno označuje Paris kot prizorišče.
Olimpijske igre moderne dobe izvirajo iz pobud francoskega pedagoga Pierre de Coubertin. Sodeloval je pri ustanovitvi Mednarodnega olimpijskega komiteja; prve igre moderne dobe so leta 1896 potekale v mestu Athen. Zgodovinski vzor so bila tekmovanja v antičnem kraju Olympia, ki so bila del verskega praznika v čast Zeusu. Sklicevanje na tek v antičnem slogu opozarja na ta izvor, čeprav se organizacija in discipline sodobnih iger bistveno razlikujejo od antičnih tekmovanj.
Paris je bil že leta 1900 in 1924 prizorišče poletnih olimpijskih iger. Igre leta 1924 so med drugim zaznamovali udeležba več kot 3.000 športnikov iz 44 držav ter močnejša mednarodna medijska razširjenost. Tekmovanja niso potekala le v samem mestu Paris, temveč tudi v okoliških krajih.
Izdaja iz leta 2021 je bila del večletnega numizmatičnega odštevanja do iger. Povezava republikanske alegorije, olimpijskega izvora in pariške arhitekture je omogočila hkratno upodobitev Francije kot države gostiteljice in mesta Paris kot prizorišča.
Eiffelturm je nastal za pariško svetovno razstavo leta 1889. Zgradilo ga je podjetje inženirja Gustave Eiffel. Stolp je bil sprva predviden kot začasna zgradba, vendar je ostal ohranjen ter se uporabljal tudi za znanstvene poskuse in pozneje za radijske in radiodifuzne prenose. Njegova vključitev v motiv kovanca neposredno označuje Paris kot prizorišče.
Olimpijske igre moderne dobe izvirajo iz pobud francoskega pedagoga Pierre de Coubertin. Sodeloval je pri ustanovitvi Mednarodnega olimpijskega komiteja; prve igre moderne dobe so leta 1896 potekale v mestu Athen. Zgodovinski vzor so bila tekmovanja v antičnem kraju Olympia, ki so bila del verskega praznika v čast Zeusu. Sklicevanje na tek v antičnem slogu opozarja na ta izvor, čeprav se organizacija in discipline sodobnih iger bistveno razlikujejo od antičnih tekmovanj.
Paris je bil že leta 1900 in 1924 prizorišče poletnih olimpijskih iger. Igre leta 1924 so med drugim zaznamovali udeležba več kot 3.000 športnikov iz 44 držav ter močnejša mednarodna medijska razširjenost. Tekmovanja niso potekala le v samem mestu Paris, temveč tudi v okoliških krajih.
Izdaja iz leta 2021 je bila del večletnega numizmatičnega odštevanja do iger. Povezava republikanske alegorije, olimpijskega izvora in pariške arhitekture je omogočila hkratno upodobitev Francije kot države gostiteljice in mesta Paris kot prizorišča.




