Finska · 100 let finske ustave iz leta 1919

Kovanec spominja na stoletnico obstoja republikanske ustavne ureditve Finske. Po več kot stoletju kot avtonomno veliko vojvodstvo v Ruskem imperiju je finski parlament 6. decembra 1917 razglasil državno neodvisnost. Nadaljnja politična ureditev sprva ni bila jasna. Državljanska vojna leta 1918 je zaostrila nasprotja med političnimi tabori; hkrati je potekala razprava o tem, ali naj Finska postane monarhija ali republika.

Parlament je leta 1918 izvolil nemškega princa Friedricha Karla von Hessen za kralja. Po porazu Nemčije v prvi svetovni vojni pa se je odpovedal finskemu prestolu. Tako se je uveljavila republikanska državna ureditev. Finski ustavni zakon iz leta 1919 je postavil temelje nove republike in uredil položaj najvišjih državnih organov. Povezal je parlamentarno ljudsko predstavništvo s predsednikom, ki je imel sprva razmeroma široka pooblastila. Za prvega državnega predsednika je bil leta 1919 izvoljen pravnik in politik Kaarlo Juho Ståhlberg, ki je pred tem sodeloval pri pripravi republikanske ustavne ureditve.

Delitev oblasti dodeljuje državno oblast različnim organom: parlament sprejema zakone, predsednik in vlada opravljata naloge izvršilne oblasti, neodvisna sodišča pa izvajajo sodno oblast. Hkrati ta področja niso popolnoma ločena, temveč so med seboj povezana z ustavno določenimi pristojnostmi in nadzornimi mehanizmi.

Zakon iz leta 1919 je desetletja ostal eden od temeljev finske državne ureditve. Leta 2000 je začela veljati nova enotna ustava, ki je nadomestila več predhodno ločenih ustavnih zakonov in okrepila parlamentarno usmeritev političnega sistema. Izdaja kovanca leta 2019 se je tako nanašala na stoletnico republikanske ustave in na kontinuiteto pravno urejene državne oblasti od leta 1919.