Litva · Žemaitija (serija: litovske etnografske regije)

Žemaitija, v litovščini Žemaitija, leži na severozahodu Litve. Ime se običajno razlaga kot »nižina« oziroma »spodnja dežela« in je s tem nasprotje imenu Aukštaitija, »gornja dežela«. Regija danes ni samostojna upravna enota. Njena razmejitev temelji predvsem na zgodovini, jeziku, običajih in regionalni identiteti. Žemajtščina se večinoma uvršča med narečne skupine litovščine, vendar se od litovskega knjižnega jezika opazno razlikuje.

V srednjem veku je imela Žemaitija poseben položaj. Ozemlje je ležalo med posestmi Tevtonskega reda v Prusiji in Livonskega reda na Baltiku. Nadzor nad njim bi omogočil kopensko povezavo med obema redovnima ozemljema. Zato je bila regija dolgo časa predmet vojaških spopadov in diplomatskih sporazumov. Žemajtski upori so hkrati oteževali trajno oblast reda. Po spopadih v začetku 15. stoletja je Žemaitija ostala v Veliki kneževini Litvi.

Pokristjanjevanje se je tu začelo pozneje kot v drugih delih Litve. Organizirano spreobračanje se je začelo v začetku 15. stoletja, leta 1417 pa je bila ustanovljena lastna škofija. V okviru Velike kneževine in pozneje Poljsko-litovske plemiške republike je imela Žemaitija kot starešinstvo oziroma vojvodina posebne institucionalne tradicije. Tudi po izgubi te politične samostojnosti je regionalna identiteta ostala ohranjena.

Izdaja iz leta 2019 je bila povezana z letom Žemaitije, ki ga je razglasil litovski parlament. Povod je bila prva znana pisna omemba Žemajtov leta 1219, torej pred 800 leti. Hkrati je kovanec uvedel litovsko serijo o etnografskih regijah države. V naslednjih letih so bili z lastnimi spominskimi kovanci za 2 evra predstavljeni tudi Aukštaitija, Dzūkija in Suvalkija. Izbor je s tem regionalno raznolikost vključil v državno kulturo spominjanja.