Belgija · 25. obletnica ustanovitve Evropskega monetarnega inštituta

Datum izdaje9. maj 2019

Skupna naklada155.000

Največ v EU155.000

Izdaje4

Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno

Napis veljaALEXANDRE LAMFALUSSY / EMI / 1994 / EUR / ECU / BEF / European Monetary Institute / BE / 2019 / LL

OblikovalecLuc Luycx

KovnicaKoninklijke Nederlandse Munt, Utrecht

Ob priložnosti izdaje

Kovanec spominja na 25-letnico obstoja Evropskega monetarnega inštituta (EWI), ustanovljenega leta 1994, ki je pripravil prehod na evropsko enotno valuto. Motiv prikazuje Alexandre Lamfalussy, prvega predsednika EWI, njegovo ime, kratico »EMI«, napis »European Monetary Institute« in letnico 1994. Kovanci, ki padajo drug na drugega, z napisi »EUR«, »ECU« in »BEF« simbolizirajo prehod z nacionalnih valut na evro.

Motiv

V notranjem delu kovanca sta na desni upodobljena portret Alexandre Lamfalussyja, prvega predsednika EWI, in pod njim njegovo ime. Na levi strani je na sredini navedena kratica »EMI«, nad njo pa letnica 1994, ko je bil monetarni inštitut ustanovljen in je bil Lamfalussy imenovan za njegovega prvega predsednika. Pod napisom »EMI« je upodobljenih več kovancev, ki padajo drug na drugega, z napisi »EUR«, »ECU« oziroma »BEF« (od zgoraj navzdol). Ker gre za belgijsko izdajo, smo se odločili za »BEF«, kratico naše nekdanje nacionalne valute. Ta upodobitev naj bi simbolizirala prehod z nacionalnih valut na evropsko enotno valuto, evro, saj je bila glavna naloga EWI vzpostavitev Evropskega sistema centralnih bank, vključno z EZB, in nove valute. V zgornjem delu leve strani kovanca je napis »European Monetary Institute«.

Ker bo kovance kovala Kraljeva nizozemska kovnica, sta na levi oznaka kovnice iz Utrechta, Hermesova palica, in belgijski znak mojstra kovnice, grb občine Herzele. Oznaka države BE in letnica 2019 sta na spodnjem robu. Initiali »LL« oblikovalca kovanca Luc Luycxa so na desni.

Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Ozadje teme

Europäische Währungsinstitut je nastal v drugi fazi Europäische Wirtschafts- und Währungsunion, katere pravno podlago je ustvaril Vertrag von Maastricht. V tej fazi naj bi centralne banke tesneje sodelovale in močneje usklajevale svojo denarno politiko. Inštitut pa še ni izvajal skupne denarne politike; zanjo so ostale pristojne nacionalne centralne banke. Namesto tega je razvijal organizacijske, pravne in tehnične pogoje za poznejši Europäische System der Zentralbanken in Europäische Zentralbank.

Priprave so vključevale skupne instrumente denarne politike, pravila za plačilni promet, statistične postopke in zasnove za izdajo novih bankovcev. Po končanih nalogah ga je leta 1998 nadomestila Europäische Zentralbank. V začetku leta 1999 je bil evro najprej uveden kot knjižni denar, medtem ko so kovanci in bankovci prišli v obtok šele leta 2002.

ECU, naveden na kovancu, torej European Currency Unit, ni bil splošno uporabljana gotovinska valuta. Temeljil je na košarici evropskih valut in je med drugim služil kot obračunska in referenčna enota v Evropskem monetarnem sistemu. Belgijski frank, na katerega se nanaša kratica BEF, pa je bil takratna državna valuta Belgije. Primerjava obeh enot z evrom kaže različne ravni denarne integracije: nacionalno valuto, evropsko obračunsko enoto in skupno valuto.

Alexandre Lamfalussy je bil v Belgiji rojeni belgijski ekonomist in centralni bančnik. Pred delom pri Europäische Währungsinstitut je med drugim delal pri Bank für Internationalen Zahlungsausgleich v Baslu, katere generalni direktor je bil. Njegova kariera je tako povezovala belgijsko bančništvo, mednarodno sodelovanje centralnih bank in priprave na evropsko denarno unijo.

Za Belgijo je imela obletnica tako tudi osebno povezavo: Lamfalussy je bil belgijski državljan in del svoje poklicne kariere je preživel v belgijskem finančnem in centralnobančnem sektorju. Izbrani dogodek manj spominja na vidno uvedbo gotovine kot na institucionalne priprave, brez katerih prehod na evro ne bi bil mogoč.