Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 322 2018
Komplet obtočnih kovancev
PP
Komplet obtočnih kovancev zrcalni sijaj
Luksemburg · 175. obletnica smrti velikega vojvode Guillaume I
Naklada1.000
Datum izdaje27. avg. 2018
EmbalažaKomplet obtočnih kovancev
Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno
Cena kompleta (2 kovancev)319,00 €
Ob priložnosti izdaje
Spominski kovanec obeležuje 175. obletnico smrti velikega vojvode Guillaume I. Motiv prikazuje proti levi obrnjena portreta velikega vojvode Henrija in velikega vojvode Guillaume I.; med njima sta navpično navedena življenjska podatka „1772–1843“ in ime „Guillaume I“. Pod njima sta upodobljena „LUXEMBOURG“ in letnica „2018“.
Motiv
Motiv kovanca na desni prikazuje portret njegove kraljeve visokosti velikega vojvode Henri, ki gleda v levo, na levi pa portret njegove kraljeve visokosti velikega vojvode Guillaume I. Med portretoma sta navpično vstavljena življenjska podatka »1772-1843« ter ime »Guillaume I«. Spodaj sta upodobljena država izdajateljica »LUXEMBOURG« in letnica »2018«.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Guillaume I., v nizozemščini Willem I., je izhajal iz rodbine Oranien-Nassau. Po koncu Napoleonove oblasti je leta 1813 najprej postal suvereni knez Nizozemske. Dunajski kongres je nato na novo uredil regijo: leta 1815 je nastalo Združeno kraljestvo Nizozemske, ki je približno obsegalo današnje Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg. Guillaume je postal kralj te države in hkrati prvi suvereni veliki vojvoda Luksemburga.
Luksemburg pri tem ni bil običajen del nizozemskega kraljestva. Obstajal je kot samostojno veliko vojvodstvo v personalni uniji z Nizozemsko: obe državi sta imeli istega vladarja, vendar sta s pravnega vidika ostali ločeni. Poleg tega je Luksemburg pripadal Nemški zvezi. Trdnjavo Luksemburg je kot zvezno trdnjavo varovala pretežno pruska posadka. Te večkratne povezave so zaznamovale politični položaj države v Evropi 19. stoletja.
Vladavino Guillaumea je zaznamoval poskus, da bi severni in južni del njegovega kraljestva bolj poenotil. Razlike v veri, jeziku, političnem zastopstvu in gospodarski politiki pa so privedle do sporov. V Belgijski revoluciji leta 1830 so se južne province odcepile od nizozemske oblasti. Dokončna ureditev je bila sprejeta leta 1839: zahodni, pretežno francosko govoreči del Luksemburga je pripadel novonastali Belgiji in danes tvori njeno provinco Luksemburg. Preostalo ozemlje je kot veliko vojvodstvo ostalo pod Guillaumeom. S tem je Luksemburg v bistvu dobil današnjo ozemeljsko podobo.
Leta 1840 se je Guillaume odpovedal prestolu v korist svojega sina Guillaumea II. Personalna unija z Nizozemsko je obstajala še do leta 1890; nato sta monarhiji zaradi različnih pravil nasledstva ubrali ločeni poti.
Izbira spominskega dogodka tako opozarja na obdobje nastanka sodobnega velikega vojvodstva. Guillaume I. predstavlja povzdig Luksemburga v veliko vojvodstvo, njegovo mednarodno vključitev po Dunajskem kongresu in ozemeljsko preureditev leta 1839. Primerjava z današnjim voditeljem države to zgodnje obdobje umešča v nadaljevanje monarhične institucije Luksemburga.
Luksemburg pri tem ni bil običajen del nizozemskega kraljestva. Obstajal je kot samostojno veliko vojvodstvo v personalni uniji z Nizozemsko: obe državi sta imeli istega vladarja, vendar sta s pravnega vidika ostali ločeni. Poleg tega je Luksemburg pripadal Nemški zvezi. Trdnjavo Luksemburg je kot zvezno trdnjavo varovala pretežno pruska posadka. Te večkratne povezave so zaznamovale politični položaj države v Evropi 19. stoletja.
Vladavino Guillaumea je zaznamoval poskus, da bi severni in južni del njegovega kraljestva bolj poenotil. Razlike v veri, jeziku, političnem zastopstvu in gospodarski politiki pa so privedle do sporov. V Belgijski revoluciji leta 1830 so se južne province odcepile od nizozemske oblasti. Dokončna ureditev je bila sprejeta leta 1839: zahodni, pretežno francosko govoreči del Luksemburga je pripadel novonastali Belgiji in danes tvori njeno provinco Luksemburg. Preostalo ozemlje je kot veliko vojvodstvo ostalo pod Guillaumeom. S tem je Luksemburg v bistvu dobil današnjo ozemeljsko podobo.
Leta 1840 se je Guillaume odpovedal prestolu v korist svojega sina Guillaumea II. Personalna unija z Nizozemsko je obstajala še do leta 1890; nato sta monarhiji zaradi različnih pravil nasledstva ubrali ločeni poti.
Izbira spominskega dogodka tako opozarja na obdobje nastanka sodobnega velikega vojvodstva. Guillaume I. predstavlja povzdig Luksemburga v veliko vojvodstvo, njegovo mednarodno vključitev po Dunajskem kongresu in ozemeljsko preureditev leta 1839. Primerjava z današnjim voditeljem države to zgodnje obdobje umešča v nadaljevanje monarhične institucije Luksemburga.
Zanimivosti
Ta komplet vsebuje vseh osem obtočnih kovancev v vrednostih od 1 centa do 2 evrov, spominski kovanec za 2 € „150. obletnica luksemburške ustave“ (CC297) in spominski kovanec za 2 € „175. obletnica smrti velikega vojvode Guillaume I“ (CC322), nominalna vrednost: 7,88 €.