Luksemburg · 175. obletnica smrti velikega vojvode Guillaume I

Datum izdaje27. avg. 2018

Skupna naklada311.000

Največ v EU500.000

Izdaje4

Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno

Napis velja1772-1843 / Guillaume I / LUXEMBOURG / 2018

OblikovalecHerbert Wähner

KovnicaKoninklijke Nederlandse Munt, Utrecht

Ob priložnosti izdaje

Spominski kovanec obeležuje 175. obletnico smrti velikega vojvode Guillaume I. Motiv prikazuje proti levi obrnjena portreta velikega vojvode Henrija in velikega vojvode Guillaume I.; med njima sta navpično navedena življenjska podatka „1772–1843“ in ime „Guillaume I“. Pod njima sta upodobljena „LUXEMBOURG“ in letnica „2018“.

Motiv

Motiv kovanca na desni prikazuje portret njegove kraljeve visokosti velikega vojvode Henri, ki gleda v levo, na levi pa portret njegove kraljeve visokosti velikega vojvode Guillaume I. Med portretoma sta navpično vstavljena življenjska podatka »1772-1843« ter ime »Guillaume I«. Spodaj sta upodobljena država izdajateljica »LUXEMBOURG« in letnica »2018«.

Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Ozadje teme

Guillaume I., v nizozemščini Willem I., je izhajal iz rodbine Oranien-Nassau. Po koncu Napoleonove oblasti je leta 1813 najprej postal suvereni knez Nizozemske. Dunajski kongres je nato na novo uredil regijo: leta 1815 je nastalo Združeno kraljestvo Nizozemske, ki je približno obsegalo današnje Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg. Guillaume je postal kralj te države in hkrati prvi suvereni veliki vojvoda Luksemburga.

Luksemburg pri tem ni bil običajen del nizozemskega kraljestva. Obstajal je kot samostojno veliko vojvodstvo v personalni uniji z Nizozemsko: obe državi sta imeli istega vladarja, vendar sta s pravnega vidika ostali ločeni. Poleg tega je Luksemburg pripadal Nemški zvezi. Trdnjavo Luksemburg je kot zvezno trdnjavo varovala pretežno pruska posadka. Te večkratne povezave so zaznamovale politični položaj države v Evropi 19. stoletja.

Vladavino Guillaumea je zaznamoval poskus, da bi severni in južni del njegovega kraljestva bolj poenotil. Razlike v veri, jeziku, političnem zastopstvu in gospodarski politiki pa so privedle do sporov. V Belgijski revoluciji leta 1830 so se južne province odcepile od nizozemske oblasti. Dokončna ureditev je bila sprejeta leta 1839: zahodni, pretežno francosko govoreči del Luksemburga je pripadel novonastali Belgiji in danes tvori njeno provinco Luksemburg. Preostalo ozemlje je kot veliko vojvodstvo ostalo pod Guillaumeom. S tem je Luksemburg v bistvu dobil današnjo ozemeljsko podobo.

Leta 1840 se je Guillaume odpovedal prestolu v korist svojega sina Guillaumea II. Personalna unija z Nizozemsko je obstajala še do leta 1890; nato sta monarhiji zaradi različnih pravil nasledstva ubrali ločeni poti.

Izbira spominskega dogodka tako opozarja na obdobje nastanka sodobnega velikega vojvodstva. Guillaume I. predstavlja povzdig Luksemburga v veliko vojvodstvo, njegovo mednarodno vključitev po Dunajskem kongresu in ozemeljsko preureditev leta 1839. Primerjava z današnjim voditeljem države to zgodnje obdobje umešča v nadaljevanje monarhične institucije Luksemburga.