Francija · Simone Veil

Datum izdaje26. jun. 2018

Skupna naklada15.021.000

Največ v EU15.000.000

Izdaje5

Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno

Napis veljaSIMONE VEIL / 1937–2017 / RF / 2018

OblikovalecJoaquin Jimenez

KovnicaMonnaie de Paris, Pessac

Ob priložnosti izdaje

Spominski kovanec počasti Simone Veil, vodilno osebnost v boju za pravice žensk, preživelo deportacije v Auschwitz in prvo izvoljeno predsednico Evropskega parlamenta. Na motivu je njen portret s številko zapornice na ovratniku; v ozadju so upodobljeni Evropski parlament ter njeno ime in leta življenja. Veil si je prizadevala za uzakonitev prekinitve nosečnosti, sprejeto leta 1975, od leta 2008 pa je bila članica Académie française.

Motiv

Motiv na kovancu prikazuje portret Simone Veil, vodilne osebnosti v boju za pravice žensk. Simone Veil, rojena Jacob, je umrla junija 2017 v starosti 89 let. Preživela je deportacijo v Auschwitz in postala ena najpomembnejših osebnosti pri izgradnji Evrope. Od leta 1979 do leta 1982 je bila prva izvoljena predsednica Evropskega parlamenta. Zavzemala se je za legalizacijo prekinitve nosečnosti, ki je bila leta 1975 uzakonjena z zakonom, poimenovanim po njej. Od leta 2008 je bila članica Académie française.

Na njenem ovratniku je navedena njena taboriščna številka. V ozadju je upodobljen Evropski parlament, ob njem pa so njeno ime, leto rojstva in leto smrti, državna oznaka „RF“, leto izdaje „2018“ ter oznake kovnice. Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Ozadje teme

Simone Veil se je leta 1927 kot Simone Jacob rodila v Nici v judovski družini. Med nemško okupacijo Francije so jo leta 1944 aretirali in skupaj z deli njene družine deportirali. Po prihodu v Auschwitz-Birkenau je bila premeščena v druga taborišča; ob osvoboditvi koncentracijskega taborišča Bergen-Belsen aprila 1945 je bila stara sedemnajst let. Njeni starši in njen brat niso preživeli nacističnega preganjanja. Veil je pozneje javno govorila o holokavstu in se zavzemala za njegovo ohranjanje v spominu.

Po vojni je študirala pravo in politologijo. Kot sodnica in uradnica je med drugim delala v francoski zaporniški upravi. Tam se je posebej ukvarjala z razmerami, v katerih so bile zaprte ženske. Leta 1974 je postala ministrica za zdravje v vladi predsednika Valéryja Giscarda d’Estainga.

Po njej poimenovana ureditev prekinitve nosečnosti je nastala v politično in družbeno zelo zaostrenih razmerah. Prekinitve nosečnosti so bile v Franciji načeloma kaznive, vendar so se kljub temu izvajale, pogosto v nevarnih razmerah. Veil je novembra 1974 pred Narodno skupščino zagovarjala predlog zakona. Pri tem je bila izpostavljena silovitim osebnim in deloma antisemitskim napadom. Zakon je dovolil prekinitev nosečnosti v določenem roku in pod določenimi pogoji. Sprva je začel veljati poskusno, pozneje pa je bil trajno potrjen.

Veilino evropsko delovanje je bilo povezano s prvimi neposrednimi volitvami v Evropski parlament. Te naj bi parlamentu zagotovile močnejšo demokratično legitimnost. Njena življenjska zgodba je povezovala spomin na nacistične zločine s prepričanjem, da lahko evropsko sodelovanje prepreči nove vojne.

Francija je kovanec izdala leto po Veilini smrti. Istega leta so njo in njenega že prej umrlega moža Antoine Veil prenesli v pariški Panthéon. Tam republika izkazuje čast osebnostim, katerih življenjska pot je povezana z njeno politično in družbeno zgodovino. Izdaja kovanca se je tako vključila v državne spominske slovesnosti leta 2018.