Vatikan · Evropsko leto kulturne dediščine

Datum izdaje1. jun. 2018

Skupna naklada94.000

Največ v EU101.000

Izdaje3

Napis na obodu2 ★ × 6, izmenično pokončno/obrnjeno

Napis veljaCittà del VATICANO / ANNO EUROPEO DEL Patrimonio Culturale / 2018 / R / D. LONGO

OblikovalecDaniela Longo (Claudia Momoni)

KovnicaInstituto Poligrafico e Zecca Dello Stato, Roma

Ob priložnosti izdaje

Spominski kovanec obeležuje Evropsko leto kulturne dediščine in Laokoontovo skupino. Motiv prikazuje kip Laokoona in njegovih sinov, pomembno delo svetovne kiparske umetnosti in Vatikanskih muzejev, ter napis »ANNO EUROPEO DEL Patrimonio Culturale«.

Motiv

Na kovancu je upodobljen kip Laokoonta in njegovih sinov, znan tudi kot Laokontova skupina, temeljno delo tako za svetovno kiparsko umetnost kot za Vatikanske muzeje. Spodaj na sredini je vgravirano ime države izdajateljice „Città del VATICANO“. Od leve proti desni je v polkrogu viden napis „ANNO EUROPEO DEL Patrimonio Culturale“ (evropsko leto kulturne dediščine). Zgoraj desno sta navedena leto izdaje „2018“ in oznaka kovnice „R“. Spodaj desno je navedeno ime umetnika „D. LONGO“.

Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.

Ozadje teme

Laokoon ni zgodovinska osebnost, temveč lik iz pripovedi o trojanski vojni. Kot svečenik v Troji je svoje someščane svaril pred tem, da bi v mesto pripeljali lesenega konja, ki so ga zapustili Grki. V Vergilovi »Aeneis« je proti konju zalučal kopje. Kmalu zatem sta iz morja priplavali dve kači ter ubili Laokoona in njegova sinova. Trojanci so to razumeli kot božje znamenje, pripeljali konja v mesto in s tem grškim bojevnikom, skritim v njem, omogočili osvojitev Troje. Druge antične pripovedi Laokoontovo smrt pojasnjujejo drugače.

Kiparska skupina prikazuje boj očeta in njegovih sinov proti kačama. Plinius der Ältere je omenil podobno skupino v palači cesarja Tita ter jo pripisal rodoškim kiparjem Hagesandros, Polydoros in Athenodoros. Čas nastanka in natančen umetnostnozgodovinski kontekst sta še vedno predmet raziskav; zlasti se razpravlja o njenem razmerju do helenistične in rimske umetnosti.

Skupino so leta 1506 našli na Eskvilinu v Rimu. Papež Julius II. jo je pridobil in dal postaviti v Belvederu v Vatikanu. Njena ponovna najdba je vplivala na renesančno zanimanje za antično upodabljanje telesa, gibanja in izraza. Tudi njene dopolnitve in restavracije odražajo spreminjanje odnosa do antičnih umetnin. Sprva manjkajočo, upognjeno Laokoonovo roko so ponovno prepoznali šele v začetku 20. stoletja in jo pozneje pritrdili na skupino.

Evropsko leto kulturne dediščine 2018 je bilo namenjeno krepitvi zavesti o evropski snovni in nesnovni dediščini ter njenem ohranjanju in posredovanju. Izbira Laokoonske skupine je s tem neposredno povezana: delo združuje antično mitologijo, rimsko izročilo, zgodovino papeških zbirk, arheološko ponovno odkritje in sodobno restavriranje. Hkrati njena tesna povezanost s papeškimi zbirkami pojasnjuje, zakaj je država Vatikan ta motiv izbrala za svoj prispevek k tematskemu letu.