Luksemburg · 50 let Rimske pogodbe

Z izrazom »Rimski pogodbi« sta mišljena dva ločena sporazuma: Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (EGS) in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom). Pogodbenice so bile Belgija, Zvezna republika Nemčija, Francija, Italija, Luksemburg in Nizozemska. Obe pogodbi sta začeli veljati v začetku leta 1958.

EGS naj bi tesneje povezala gospodarstva sodelujočih držav. Med drugim so bili predvideni postopna odprava carin, skupna zunanja carinska tarifa in oblikovanje skupnega trga. Ta naj bi omogočil prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Dodana so bila skupna področja politik, zlasti kmetijstvo in trgovina. V ozadju je bila po drugi svetovni vojni uveljavljena predstava, da bi trajno sodelovanje in gospodarska prepletenost lahko otežila nastanek novih sporov med evropskimi državami.

Euratom je imel drugačno, natančneje opredeljeno nalogo. Skupnost naj bi usklajevala civilno uporabo jedrske energije, spodbujala raziskave in naložbe ter skupno urejala oskrbo z jedrskim materialom in njegov nadzor. V petdesetih letih 20. stoletja so številne vlade v jedrski energiji videle možen odgovor na naraščajoče potrebe po energiji in odvisnost od uvoženih goriv.

Pogodbi sta se navezovali na že obstoječo Evropsko skupnost za premog in jeklo, vendar sta sodelovanje razširili na velike dele gospodarstva. Institucije in postopki, ki sta jih vzpostavili, so bili pozneje večkrat spremenjeni. Iz EGS se je razvila Evropska skupnost, ki se je nazadnje vključila v današnjo Evropsko unijo. Euratom še naprej obstaja kot samostojna pogodbena skupnost.

Slovesnost ob podpisu je potekala v palači Palazzo dei Conservatori na Kapitolu, ki je del današnjega kompleksa Kapitolinskih muzejev. Kraj je povezoval nove evropske institucije z Rimom kot zgodovinsko referenčno točko.

Ob obletnici je bila prvič izdana skupna spominska kovanca za 2 evra držav evrskega območja. Enotni motiv je poudaril, da Rimski pogodbi nista bili le del nacionalne zunanje politike, temveč skupna podlaga evropskega povezovanja. Napisi in države izdajateljice so bili nasprotno prilagojeni posameznim državam.