Deutsch
English
Français
Español
Italiano
Nederlands
Português
Slovenčina
Hrvatski
Slovenščina
Lietuvių
Eesti
Български
CC 305 2018
Blister
PP
Blister PP
Španija · Serija Unescove svetovne kulturne dediščine, 9. izdaja, Santiago de Compostela
Naklada7.500
Izdajna cena19,00 €
Datum izdaje2. feb. 2018
EmbalažaBlister
Napis na obodu2 ★ ★ × 6, izmenično pokonci/obrnjeno
Tržna cena89,90 €
Ob priložnosti izdaje
Spominski kovanec obeležuje Santiago de Compostela kot Unescovo svetovno dediščino. Mesto je bilo leta 1985 zaradi svoje lepote, spomenikov ter duhovnega in kulturnega pomena v srednjem veku kot cilj Jakobove poti uvrščeno na seznam svetovne dediščine. Motiv prikazuje skulpturo St. Jakob sredi svetih vrat katedrale v Santiagu de Compostela ter napis „ESPAÑA“.
Motiv
Mesto Santiago de Compostela je bilo leta 1985 zaradi svoje lepote in spomenikov ter duhovnega in kulturnega pomena mesta v srednjem veku (romarska pot »Camino de Santiago« ali »Jakobova pot«) razglašeno za svetovno kulturno dediščino UNESCO.
»Camino de Santiago« ali »Jakobova pot« je veliko omrežje starih romarskih poti po vsej Evropi, ki se stekajo pri grobu sv. Jakoba v mestu Santiago de Compostela na severozahodu Španije.
Motiv na kovancu prikazuje skulpturo sv. Jakoba sredi svetih vrat katedrale v mestu Santiago de Compostela. Na levem notranjem obroču kovanca je v polkrogu nad letom izdaje »2018« beseda »ESPAÑA«. Pod njo je oznaka kovnice.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
»Camino de Santiago« ali »Jakobova pot« je veliko omrežje starih romarskih poti po vsej Evropi, ki se stekajo pri grobu sv. Jakoba v mestu Santiago de Compostela na severozahodu Španije.
Motiv na kovancu prikazuje skulpturo sv. Jakoba sredi svetih vrat katedrale v mestu Santiago de Compostela. Na levem notranjem obroču kovanca je v polkrogu nad letom izdaje »2018« beseda »ESPAÑA«. Pod njo je oznaka kovnice.
Na zunanjem obroču kovanca je upodobljenih dvanajst zvezd evropske zastave.
Ozadje teme
Upodobljeni svetnik je Jakobus Starejši, eden od dvanajstih Jezusovih apostolov in brat evangelista Johannesa. Po Novi zavezi je spadal v ožji krog učencev in bil usmrčen pod kraljem Herodesom Agrippo I. Srednjeveško izročilo povezuje Jakobus z Iberskim polotokom. Po njem naj bi njegove relikvije prispele v Galicijo in jih tam odkrili v začetku 9. stoletja. Zgodovinsko te prenosa ni mogoče dokazati, vendar je izročilo o grobu predstavljalo podlago za nastanek romarskega kraja. Ime Santiago izhaja iz španskega poimenovanja svetega Jakoba.
Nad češčenim grobom se je najprej razvilo svetišče, pozneje stolnica. Gradnja njene romanske zasnove se je začela v 11. stoletju; v naslednjih stoletjih so jo večkrat razširili in preoblikovali. Zato stavba združuje romanske, gotske in baročne prvine. Sveta vrata so na vzhodni strani stolnice. Odprejo jih samo v tako imenovanih svetih Jakobovih letih, ko apostolov praznik 25. julija pade na nedeljo. Njihov prehod je takrat del verskih običajev romarjev.
Od srednjega veka so različne poti iz številnih delov Evrope vodile v Galicijo. Ob teh poteh so nastajale cerkve, samostani, prenočišča, bolnišnice in mostovi. Tako imenovani Codex Calixtinus iz 12. stoletja med drugim vsebuje napotke o etapah, svetiščih in krajevnih običajih ter velja za zgodnje pričevanje organiziranega romanja. Jakobova pokrovača je postala razširjen razpoznavni znak Jakobovih romarjev.
Izdaja spada v špansko serijo spominskih kovancev za 2 evra, ki obravnava kraje španske svetovne dediščine UNESCO. Izbira motiva zato ni povezana s posamezno obletnico. Z likom apostola in Svetimi vrati sta bila izbrana elementa, ki neposredno povezujeta verski cilj romanja in stolnico.
Nad češčenim grobom se je najprej razvilo svetišče, pozneje stolnica. Gradnja njene romanske zasnove se je začela v 11. stoletju; v naslednjih stoletjih so jo večkrat razširili in preoblikovali. Zato stavba združuje romanske, gotske in baročne prvine. Sveta vrata so na vzhodni strani stolnice. Odprejo jih samo v tako imenovanih svetih Jakobovih letih, ko apostolov praznik 25. julija pade na nedeljo. Njihov prehod je takrat del verskih običajev romarjev.
Od srednjega veka so različne poti iz številnih delov Evrope vodile v Galicijo. Ob teh poteh so nastajale cerkve, samostani, prenočišča, bolnišnice in mostovi. Tako imenovani Codex Calixtinus iz 12. stoletja med drugim vsebuje napotke o etapah, svetiščih in krajevnih običajih ter velja za zgodnje pričevanje organiziranega romanja. Jakobova pokrovača je postala razširjen razpoznavni znak Jakobovih romarjev.
Izdaja spada v špansko serijo spominskih kovancev za 2 evra, ki obravnava kraje španske svetovne dediščine UNESCO. Izbira motiva zato ni povezana s posamezno obletnico. Z likom apostola in Svetimi vrati sta bila izbrana elementa, ki neposredno povezujeta verski cilj romanja in stolnico.